Maja so se v Barceloni srečali predstavniki združenj posojilojemalcev iz Španije, Islandije, Poljske, Italije, Hrvaške, BiH, Srbije in Slovenije ter napovedali skupni boj proti bankam. Mednarodno konferenco FX-krediti je organiziralo špansko združenje Asufin.
"Konferenca je bila zelo uspešna, pridobili smo veliko informacij, predvsem pa smo se dogovorili za sodelovanje v prihodnosti. Ugotavljamo, da ima Slovenija še vedno čas, da problem posojil v švicarskih frankih razreši v domačem pravnem redu in tako državi prihrani še eno pilotno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V primeru pozitivne sodbe ESČP bo namreč breme nepoštenega ravnanja bank namesto na banke padlo na ramena davkoplačevalcev," je po vrnitvi iz Barcelone povedala predsednica Združenja Frank Alja Pestar.
Spomnimo, da je v Sloveniji okoli 16 tisoč posojilojemalcev v švicarskih frankih, ki jim jih je ponujalo petnajst bank. Na slovenskih sodiščih je doslej vloženih približno 80 tožb. Deset tožb je bilo neuspešnih na prvi stopnji, dve pa na drugi stopnji, torej na višjem sodišču. "Čakamo prvo sodbo na vrhovnem sodišču, če bo ta zavrnilna, se bomo po presoji na ustavnem sodišču obrnili še na Strasbourg. Vztrajamo, da je edina pravična rešitev našega problema sprejetje ustreznega zakona, za kar si bomo prizadevali tudi naprej," je še povedala Pestarjeva.
V Barceloni so predstavili tudi pravno mnenje dveh slovenskih pravnikov, nekdanjih ustavnih sodnikov dr. Boštjana M. Zupančiča, ki je bil 18 let tudi sodnik ESČP, ter dr. Cirila Ribičiča. Iz njunega pravnega mnenja je jasno razvidno, da je šlo za škodljive kredite, ki so jih banke tržile z namenom pridobitve neupravičenih dobičkov. Nadejamo se, da bo to mnenje vplivalo na nadaljnje sodbe in posledično na zakonsko ureditev naše problematike, še meni Pestarjeva.
Po Evropi posojilojemalci v tuji valuti v različnih položajih
In kako je v drugih evropskih državah? V Srbiji na primer nimajo nobenih dokazov, da so kreditojemalce opozarjale na tveganja pri tovrstnih posojilih. Prepoznani so bili tudi za nezakonite, saj imajo značaj zapletenih finančnih instrumentov, ki jih banke potrošnikom ne bi smele ponujati.
Na Hrvaškem je bilo v domačo valuto (kune) iz švicarskih frankov konvertiranih 55 tisoč kreditov. Ob konverziji so banke zahtevale visoke obresti (od 7 do 8 odstotkov), posojilojemalci pa so bili še naprej izpostavljeni valutnemu nihanju, saj so jim posojila pretvorili v evre. Potem ko se je združenje kreditojemalcev Udruga Franak s Poštno banko Hrvaške dogovorilo za ponovno konverzijo posojil v kune z okoli 4-odstotno obrestno mero, so temu sledile tudi druge banke.
V Bosni in Hercegovini so posojilojemalci še v težjem položaju, ker dve entiteti (Federacija BiH in Republika srbska) nimata enakih zakonov, zato je veliko primerov pravno zapletenih. In tudi tam je bil skupni imenovalec zavajanje posojilojemalcev, da so tovrstni krediti varni zaradi stabilnosti švicarskega franka, razlaga Pestarjeva.
Poljaki dolžni v švicarskih frankih 33 milijard evrov
Na Poljskem je skupni dolg skoraj 900 tisoč posojilojemalcev v švicarskih frankih 33 milijard evrov. Večina jih je posojila v frankih najemala, ker niso bili kreditno sposobni za kredite v poljskih zlotih, banke pa so jim, tako kot v Sloveniji, ponujale kredite v švicarskih frankih z ugodnejšo obrestno mero. Poljska vlada je pred kratkim sprejela zakon, po katerem lahko banke posojilo odobrijo le v valuti, v kateri ima posojilojemalec prihodke in večino prihrankov, ki pa velja le za nove kredite.
Italijanske banke so se pripravljene dogovarjati za rešitve, medtem ko vlada še vedno trdi, da je šlo za povsem običajne pogodbe. Tožbe na italijanskih sodiščih temeljijo na pomanjkljivem obveščanju posojilojemalcev s strani bank. Italijansko združenje Tuconfin za zdaj ni bilo uspešno v prizadevanjih za zakonsko rešitev, čeprav sodeluje z ministrom za gospodarstvo.
V Španiji so banke množično ponujale kredite v švicarskih frankih (največ banka Bankinter) zaradi nižje obrestne mere in posledično nižjih obrokov. Bančniki pa posojilojemalcem niso pojasnili posledic nihanja tečaja za glavnico in odplačilo kredita. Na španskih sodiščih je bilo uspešnih že 179 tožb na prvi stopnji in 59 na drugi stopnji.
V Franciji pa so glede problematike kreditov v švicarskih frankih po aferi Helvet Immo, v katero je bila vpletena banka BNP, najdlje. Višje sodišču je namreč 27. marca letos izdalo sodbo, v kateri piše, da bi morala banka BNP seznaniti in zavarovati posojilojemalce pred tveganjem, ki so ga prevzeli nase s podpisom kreditnih pogodb v tuji valuti. Sodišče je odločilo še, da je šlo za nepošteno ponudbo, saj je celotno tveganje prevzel kreditojemalec, in presodilo, da morajo banke tak kredit pretvoriti po tečaju na dan sklepanja pogodbe.
