Varnost na in ob železniški progi: Sedeli na tirih in pili pivo

Policisti skupaj z zaposlenimi pri Slovenskih železnicah že od pričetka šolskega leta izvajajo preventivni akciji Varna pot v šolo in Proti nepravilnemu prečkanju proge. Na prvi šolski dan se je z vlakom v šolo in domov varno prepeljalo okrog deset tisoč dijakov. Zaposleni Slovenskih železnic so med preventivno akcijo v enem dopoldnevu našteli več kot 150 oseb, ki so progo nevarno prečkale zunaj urejenih prehodov.

Tudi ležijo na tirih in delajo selfije

Obe preventivni akciji so izvajali tudi včeraj na železniški progi od Ruš do Maribora. Z jutranjim vlakom smo se v okviru obeh akcij peljali tudi novinarji ob prisotnosti policistov. Ta je bila očitno več kot dovolj, saj s potniki niso imeli veliko dela. Verjetno tudi zato, ker kot je priznal dijak Aljaž, ki se vsak dan vozi iz Vuhreda v Maribor: "Ko vidim policista, grem daleč naokoli." Aljaž je bil eden od štirih potnikov, dijakov, ki se vsak dan pripeljejo iz Koroške. Glede upoštevanja predpisov so bili kruto iskreni. "Vsako jutro namesto, da bi počakali, da se zapornica dvigne, od prečkamo zadaj po tirnicah, ampak saj se prepričamo, da ni nobenega vlaka," sta pošteno priznali dijakinji Karin in Urška iz Dravograda, ki se je že spotaknila na tirnicah in padla. "Malo smo zaspali na vlaku, potem pa sem hitela in na telefon gledala. Padla sem in se malo potolkla," je pojasnila Urška, ki pa je ta izkušnja ne prepriča, da bi uporabljala zgolj urejen prehod za prečkanje tirov. Aljaž pa je dodal, da vidi vrstnike, kako ležijo ali sedijo na tirnicah in delajo popularne selfije, ki jih nato objavijo na družbenih omrežjih. So pa v en glas zatrdili, da jih glede varnega prečkanja železniške proge ni nihče podučil in tudi še ne opozoril, da pa jih na vlakih opozarjajo, da ne smejo držati nog na sedežih. Dijakinja Kaja je prepričana, da je obnašanje v prometu del lastne razgledanosti in podučenosti od doma, pa kljub temu, večkrat krši ta pravila. "Ponavadi grem čez označen prehod, ampak ko slišim, da se zapornice zapirajo, še hitro stečem čez, saj je ponavadi še nekaj časa, da prečkaš," je priznala Kaja. Nekateri dijaki, ki smo jo včeraj malo po sedmi uri zjutraj povprašali glede prečkanja železniške proge, so zanikali, da bi to storili kadarkoli mimo urejenega prehoda. "Vsako jutro se peljem od Ruš do Limbuša in nikoli ne grem čez progo," je trdil dijak Matija, dijak Jan je dodal, da nikoli ni nikogar videl, ki bi nepravilno prečkal tire in tega tudi nikoli ni sam počel, a to je povedal z nasmehom, tako da še sam sebi ni verjel.

Letos na progah izgubilo življenje pet ljudi

Na Slovenskih železnicah vztrajno ponavljajo in prosijo vse udeležence v prometu, da pri prečkanju proge spoštujejo prometne predpise ter prometne znake in signalizacijo. Hoditi ob progi ali neposredno ob njej ter mimo zapornic, ki se ravno spuščajo, ali so celo spuščene, je izjemno nevarno in tudi strogo prepovedano. A kljub temu, mladi in malo manj mladi to počnejo. "Ljudje si vse pogosteje krajšajo pot in iščejo bližnjice in tako prečkajo tire na nedovoljenih mestih, torej zunaj urejenih prehodov," pojasni človeško lastnost, ki vodi k uporabi krajše poti, Benjamin Mirt, inšpektor za varnost pri Slovenskih železnicah. Takšno ravnanje je smrtno nevarno, pa tudi strogo prepovedano. V času izvajanja preventivne akcije inšpektorji predvsem opozarjajo na kršitve. Z globo 500 evrov se kaznuje voznik, ki ne upošteva pravil o vožnji na prehodu ceste čez železniško progo. Vozniku se izreče tudi pet kazenskih točk. Globa za pešca in kolesarja, ki ne upoštevata pravil o vožnji na prehodu ceste čez železniško progo, je 200 evrov. "Globa je sekundarnega pomena, glede na življenje, ki je v nevarnosti. Nekateri sprejmejo opozorilo in poskrbijo za svojo varnost, nekateri pa, ko ni akcij, s svojim početjem nadaljujejo," opaža Mirt, predvsem pa je zmotno razmišljanja, da so kršitelji samo mladi. "Mladi prej sprejmejo opozorilo kot starejši, ki so navajeni koristiti bližnjice," ugotavlja inšpektor za varnost.
Lani je slovenskih progah umrlo pet oseb, štiri pa so bile poškodovane. "Letos je na območju policijske uprave Maribor ena oseba umrla in sicer na območju Ruš. Lani pa sta umrli dve osebi na območju policijske postaje Ormož," je nesreče na progah naštel Boris Lukežič, policijski inšpektor v Oddelku za Splošne policijske naloge Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Maribor. Na območju celotne države je do konca avgusta letos pet ljudi na progah izgubilo življenje, kot opažajo pri Slovenskih železnicah, se največ tragičnih nesreč zgodi prav zaradi neupoštevanja prometnih predpisov in nevarnega gibanja po progi in ob njej.

Ne slišiš vlaka, dokler ni tik za teboj

So pa vsi mladi, ki smo jih pobarali glede varnega obnašanja ob in na železniški progi, v en glas poudarjali, da vedno pogledajo in se prepričajo, da vlak ne pripelje. "Na določenih odsekih vlaki peljejo tudi 120 kilometrov na uro, preglednost in refleksi so postavljeni na krepko preizkušnjo. Poleg tega so sodobni električni vlaki izjemno tihi in sploh v zimskem obdobju, ko zapade sneg, vlaka ne slišiš, dokler ni meter za teboj. Sneg namreč absorbira zvok električnih vozil," je glede prepričanosti odgovoril Mirt. Dobro si je zapomniti, da je fiktivna zavorna razdalja enega vlaka od 700 do 1000 metrov. "Ko strojevodja opazi nekoga na tirih, zavre z največjo zavorno silo, ampak ima še vedno več sto metrov zavorne razdalje," strokovno opiše inšpektor. Zmotno je tudi prepričanje iz preteklosti, da vlaki na enem tiru vozijo le v eno smer, Mirt pojasnjuje, da dandanes na veliko progah na enem tiru poteka objestranski promet in tega potniki ne vedo in tako precenjujejo svoje sposobnosti. Potnike pri Slovenskih železnicah opozarjajo tudi, da so na železniških postajah in v bližini proge previdni, ko uporabljajo slušalke in mobilne telefone.

Na Teznu preplezajo ograjo med peronom in tirom

V mestu ob Dravi je najbolj kritična točka na mariborskem železniškem mostu. Da bi si skrajšali pot do Europarka ali avtobusne postaje hodijo po železniških tirih. "Predkratkim so dijaki sedeli na voznem tiru in pili pivo. Sem jih opozoril in so rekli, da gledajo levo in desno ali pripelje vlak. Sedeli so na tirih, pa čeprav so table, ki to prepovedujejo zelo nazorne, samo nikoli jih ne preberejo," je izpostavil nedavni primer Mirt. Takrat je opozorilo zaleglo. Inšpektorji imajo kar nekaj dela tudi na železniški postaji Tezno, kjer je urejen podhod za varno prečkanje tirov, ampak potniki predvsem dijaki najpogosteje uberejo bližnjico tako, da preplezajo ograjo med peronom in tirom, nato nadaljujejo pot sto metrov po tiru, nakar šele gredo svojo pot. "V glavah ljudi, je treba ozavestiti, da je takšno početje smrtno nevarno," je prepričan Mirt in temu so tudi namenjene preventivne akcije.