Zadnja volilna napoved, ki jo je za Večer in Dnevnik pripravila agencija Ninamedia, večjih presenečenj glede na prejšnja merjenja ne prinaša. Na vrhu je trdno SDS Janeza Janše (26,3 odstotka), s polovico manjšim odstokom mu sledi SD Dejana Židana (13), za njimi je LMŠ Marjana Šarca (11,8). Druga in tretja pozicija nista zabetonirani, saj interval zaupanja pri obeh strankah - pri SD je med 11 in 15 odstotki in pri LMŠ med 10 in 14 - kaže, da se lahko na teh mestih tudi zamenjata. Interval zaupanja pri SDS je sicer med 23,7 in 29 odstotki. Glede na zadnjo volilno napoved ne SD ne LMŠ sicer nista bistveno pridobili.
Desus na repu
Tudi v drugem delu do bistvenih premikov ni prišlo. SMC Mira Cerarja ostaja na četrtem mestu z 9,2 odstotka (prejšnje merjenje 9,8), sledi pa nekoliko okrepljena Levica Luke Mesca z 8,8 odstotka, s čemer je potrdila svoje peto mesto. NSi Mateja Tonina je z 7,6 odstotka na šestem mestu, na zadnjem mestu med tistimi, ki so si praktično že zagotovili poslanske sedeže, pa je Desus Karla Erjavca s 6,8 odstotka, ki je glede na zadnje merjenje (7,9) kar nekaj izgubil.
SAB, SLS in SNS na robu
Med bolj zanimivimi boji bo nedvomno tisti za vstop v parlament. Najbolje kaže SAB Alenke Bratušek s 4,5 odstotka, sledi SLS Marka Zidanška s 4,3 in SNS Zmaga Jelinčiča s 3 odstotki. Glede na interval zaupanja lahko te tri stranke vstopijo v DZ, lahko pa prav tako ostanejo pod pragom vstopa v parlament. Še najslabše kaže SNS. Za ostale stranke je boj za vstop že končan.
Nepredvidljivi neopredeljeni
Še opozorilo - pred volilno nedeljo je, kot izhaja iz javnomnenjske ankete, še veliko negotovosti in neznank, povezanih predvsem z veliko skupino neopredeljenih. Za njih je težko oziroma nemogoče napovedati, kako se bodo v zadnjih urah obrnili oziroma odločili.
Pri tistih, ki pravijo, da se bodo verjetno ali zagotovo udeležili volitev, je kar 44,3 odstotka takih, ki še ne vedo, ne povedo ali se ne morejo odločiti, za koga bodo volili. Tistim, ki ne vedo, koga bodo volili, so raziskovalci postavili dodatno vprašanje, katera stranka jim je najbližja. A tudi po tem ostaja kar 26,3 odstotka neopredeljenih in za te volivce je nemogoče napovedati, kako se bodo v nedeljo odločili.
Preobrati, premiki, presenečenja
Javnomnenjske raziskave, opravljene po telefonu (stacionarne in mobilne številke, objavljene v telefonskem imeniku), se ob tem soočajo tudi z dejstvom, da se je življenje digitaliziralo in je nekatere segmente populacije vse težje "zajeti" v vzorec. Zato je javnomnenjska raziskava, ki jo objavljamo, predvsem posnetek trenutnega stanja v volilnem telesu, brati pa jo je treba z jasnim zavedanjem, da lahko v nedeljo še pride do preobratov, premikov in presenečenj.
Udeležba
Da bodo na volišča prišli, še naprej obljublja velik odstotek vprašanih. Da bodo v nedeljo svoj glas oddali, z "zagotovo" odgovarja polovica vprašanih, še skoraj 30 odstotkov jih bo na volišča verjetno prišlo, dobrih 15 odstotkov pa jih na volišča zagotovo ali verjetno ne bo. Ocenjuje se sicer, da bo na volišča prišlo okoli 60 odstotkov volilnih upravičencev.
Podatki o anketi
Javnomnenjsko anketo od 21. maja do 1. junija 2018 opravlja agencija Ninamedia, naročnika sta medijski hiši Večer in Dnevnik. V telefonski raziskavi je sodelovalo 1050 anketirancev, v rezultatih upoštevana struktura anketiranih je ustrezala vzorčnim določilom dvostopenjskega naključnega vzorca.
Tracking poll
Je vrsta javnomnenjske ankete, ki se izvaja zaporedno, vsak dan na novem vzorcu. Vsakokratni izračun se opravi in objavi na osnovi zadnjih treh anket. Vsak nov izračun se izvede tako, da se izloči rezultat najstarejše ankete in doda rezultat najnovejše ankete v tridnevnem zaporednem merjenju. Tako lahko ugotavljamo spremembe v stališčih volivcev o tem, katero stranko bodo volili. Naročnika javnomnenjske ankete tracking poll sta medijski hiši Večer in Dnevnik.
