Pranje denarja v NLB: Kdo je pripeljal skrivnostnega Iranca

Konec leta 2008, natančneje 12. decembra, je v prostore NLB, v poslovalnico za tuje osebe na Trgu republike 2 vstopil Iraj Farrokhzadeh. Le nekaj tednov prej je prisegla Pahorjeva vlada in zamenjala (prvo) Janševo. Britanski državljan iranskega porekla je v največji slovenski državni banki odprl račun za svoje podjetje Farrokh Ltd., ki je bilo registrirano na Britanskih Deviških otokih in naj bi se bilo ukvarjalo s posredništvom. Ob odprtju računa naj bi bil predložil dokumentacijo, celo priporočilo ugledne švicarske finančne institucije UBS. Šele pozneje se je izkazalo, da je ta z njim prekinila poslovanje, potem ko se je iranska državna banka, prek katere je posloval, Export Development Bank of Iran, znašla na črnem seznamu ameriškega finančnega ministrstva nekaj mesecev pred njegovim prihodom v Ljubljano. Sankcije Evropske unije za to banko in Iran so sicer začele veljati po uredbi Sveta EU šele julija 2010.

Iranec postane sumljiv v NLB

Že leta 2009 so notranje kontrole v NLB zaznale problematične transakcije na njegovem računu, vendar pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma tega ni prijavil Uradu za preprečevanje pranja denarja.

Na radarju Francozov

Vendarle poslovanje Farrokhzadeha in podjetja Farrokh Ltd. preko NLB ni ostalo dolgo neopaženo. Prvo poizvedovanje je prišlo po naših virih od italijanskih tajnih služb že leta 2009, a tedaj je bil le omenjen na enem od seznamov, ki so jih preverjali v okviru izmenjave tajnih podatkov. Prvi resnejši signali so prišli iz Francije. Tamkajšnji urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma je marca 2010, to je leto dni po tem, ko so se transakcije prvič zazdele sumljive tudi uslužbencem NLB, naslovil poizvedovanje v Slovenijo. Francoski organi so namreč zaznali, da so ljudje ali podjetja, ki so prejela Farrokhove transakcije preko NLB, kupovala tako imenovane dvonamenske izdelke, ki se lahko uporabljajo za miroljubne namene, a tudi v tehnologiji plemenitenja urana. Francoski obveščevalci naj bi bili tudi ugotovili, da so omenjeni subjekti pri tem poslovali z Mariborsko livarno Maribor (MLM) in Slovensko industrijo jekla. Na tem mestu se je v poizvedovanja vključila tudi slovenska Sova, ki je med drugim ugotovila, da je Farrokhzadeh prenočil v Slonu. Kmalu so te informacije od Urada za preprečevanje pranja denarja po uradni poti zaokrožile tudi do NLB, kjer so jeseni 2010 opravili interno revizijo poslovanja s tujino. Revizija je zaključila poročilo z ugotovitvijo, da je bila v NLB storjena napaka, ker banka ni že prej obvestila Urada za preprečevanje pranja denarja.

Panika v Sloveniji

V državnih institucijah je morala v letu 2010 zaradi Britanca z iranskim poreklom vladati precejšnja zmeda in tudi panika. Skoraj istočasno je namreč v NLB izvedla revizijo tudi centralna Banka Slovenije. Ta je imela jasno misijo - preveriti morebitno pranje denarja in financiranje terorizma, pri čemer jih je zanimal samo en komitent - Iraj Farrokhzadeh oziroma njegovo podjetje Farrokh Ltd. Tudi Banka Slovenije je sklenila, da je NLB storila napako, ker prijave o sumu pranja denarja ni že prej posredovala Uradu. Presenetljivo pa je bilo tudi v revizijskem poročilu Banke Slovenije to navedeno kot edina kršitev.

Politični vrh pa ...

Borut Pahor, ki je v času iranskih poslov skozi NLB vodil vlado, je preiskovalni komisiji, ki se ukvarja z zlorabami v bančnem sistemu, zatrdil, da je bil politični vrh o primeru prek Sovine depeše obveščen konec novembra 2010, sam se v primer, s katerim se ukvarjala obveščevalna služba, ni spuščal. Le nekaj mesecev prej je na čelu Sove prišlo do menjave, Sebastjan Selan je zamenjal Andreja Rupnika, ki ga je iz policije v Sovo pripeljal Janez Janša. Po naših informacijah naj bi se bil primer Irangate znašel tudi v prvem četrtletnem poročilu Komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), a le bežno, skoraj dobesedno z enim stavkom. Zvonko Černač (SDS), ki je takrat vodil KNOVS, nam je to zanikal. Očitno je, da je bila takrat na različnih ravneh v državi, političnih in tudi obveščevalnih, sprejeta odločitev, da se zadeva ne lansira v javnost kot resna tema, ampak se dopusti, da primer počasi razvodeni. Konec leta 2010 so Farrokhzadehu račun v NLB zaprli, po nekaterih virih naj bi bil takrat posle preselil v Moskvo.

Kdo vse je vedel

Številna vprašanja, povezana s primerom Farrokhzadeh, ostajajo odprta, v prvi vrsti, kdo so bili njegovi ključni kontakti v Sloveniji in kaj so imeli od tega. Tisti, ki so ga v Slovenijo pripeljali, so mu morali zelo verjetno zagotoviti, da bo vsaj nekaj časa lahko posloval, ne da bi pritegnil veliko pozornosti. Nekateri opozarjajo tudi, da je bil Iran v tistem času že pod močnim mednarodnim pritiskom in tudi nadzorom, zato je bil Farrokhzadeh gotovo tudi na radarju britanskih obveščevalnih služb, saj je živel v eni od prestižnih londonskih četrti. Zato si nekateri ob tem zastavljajo vprašanje, ali je bilo iransko vrtenje denarja prek Slovenije tudi v kakršnemkoli tihem soglasju s kakšnimi mednarodnimi obveščevalnimi ali celo paravarnostnimi strukturami. V oči bode podatek, da so po nekaterih virih tudi tuje varnostne službe ob poizvedovanjih iz Slovenije o Iraju Farrokhzadehu za reakcijo potrebovale zelo veliko časa ali pa se sploh niso odzvale. Zelo nenavadno je, da je Iranec z britanskim potnim listom prek NLB v miru posloval celo leto in da se njegovi prihodi v Slovenijo in prijave v hotelih (dolgo) niso znašli pod drobnogledom tajnih služb.