Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani: "Ne izdelujemo in ne prodajamo drog"

"Na Kemijskem inštitutu ostro zanikamo vse govorice v zvezi z nelegalnimi posli z nedovoljenimi drogami. Kemijski inštitut ne izdeluje in ne prodaja nedovoljenih drog. Vse kemikalije, ki jih potrebujemo za naše znanstvenoraziskovalno delo, nabavljamo od uradnih dobaviteljev. Poraba kemikalij, njihova hramba in uničenje pa so strogo nadzorovani in regulirani od zunanjih institucij," je danes na Kemijskem inštitutu v Ljubljani povedal njegov direktor Gregor Anderluh. Na kemijskem inštitutu so vrata danes novinarjem odprli zaradi nekaterih objav v zadnjih dneh, da naj bi se pri njih izdelovale prepovedane droge. "Kemijski inštitut si svoj ugled in prepoznavnost v Sloveniji in svetu gradi z dolgoletnimi vrhunskimi aplikativnimi raziskavami in s sodelovanjem z odličnimi slovenskimi in tujimi podjetji. Zato smo zaradi tovrstnih govoric na inštitutu ogorčeni in prizadeti, povzročena nam je tudi že poslovna škoda. In zato bomo za zaščito našega dobrega imena v prihodnje uporabili vsa pravna sredstva,“ je še povedal Andreluh.

Najprej umor, nato napeljevanje k poskusu uboja

Kemijski inštitut je v zadnjih letih prišel na strani črne kronike najprej zaradi umora direktorja Janka Jamnika pred tremi leti, zaradi česar je bil na prvi stopnji, torej še nepravnomočno obsojen Milko Novič, sicer nekdanji zaposleni na inštitutu.

Višje sodišče o Noviču 20. decembra
Za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika je bil še ne pravnomočno obsojen na 25-letno zaporno kazen Milko Novič. Višje sodišče bo o njegovi pritožbi in pritožbi njegovih odvetnikov glede obsodilne sodbe razpravljalo na javni seji 20. decembra. Zanimivo je, da je bil med osumljenimi za Jamnikov umor tudi Michael Stephan. Vendar kriminalistom, v nasprotju z drugimi osumljenci, ni dovolil postopka zavarovanja sledi, ki nastanejo po streljanju.

Vse od umora Jamnika so se pojavljale govorice, da se na inštitutu ukvarjajo s proizvodnjo drog in da je umor posledica teh poslov in ne maščevanja Noviča, ki ga je Jamnik odpustil. Te govorice so se še okrepile ob prijetju še enega nedavno zaposlenega na inštitutu, ki je osumljen napeljevanja k umoru nekdanjega kolega, priznanega kemika Janeza Plavca. Šlo naj bi za libanonskega kemika Michaela Stephana. Kot smo poročali, na ljubljanskem okrožnem sodišču zoper Stephana, ki je od 20. oktobra v priporu, poteka sodna preiskava. Uradno motiv napeljevanja k umoru Plavca ni znan, nekateri mediji pa so poročali, da naj bi bila zadaj trgovina z drogo. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi bil Stephan, ki je leta 2010 zapustil inštitut, ker naj bi bili prekinili sodelovanje z njim, nekemu moškemu v Ljubljani, ki je tuji državljan, za plačilo okoli 25 tisoč evrov naročil Plavčev uboj. Ko pa naj bi bila s potencialnim morilcem šla testirat pištolo, s katero naj bi bil ubit Plavec, pa naj bi ju bili prijeli policisti, potem ko so menda Stephanu nastavili past. Moški, ki naj bi ga bil Stephan najelza zločin, naj bi bil šel sam na policijo in Stephana naznanil. Anderluh je dejal, da zadeve o Stephanu ne komentirajo, bili pa so šokirani in bodo počakali odločitve sodišča v tej zadevi.

Odsek za sintezno biologijo in imunologijo med vodilnimi v svetu

Kot je pojasnil Anderluh, jim omenjene govorice o nedovoljeni drogi že povzročajo poslovno škodo, saj morajo zaradi njih zagovarjati ugled inštituta pred partnerji in sodelavci doma in v tujini. "Smešno je, da se takšne govorice širijo, s čimer neutemeljeno blatijo ugled inštituta," je dodal. Kljub pretresom, ki spremljajo inštitut zadnja leta, pa Anderluh trdi, da med zaposlenimi vlada produktivna klima, letošnje leto pa je bilo zanje še posebno uspešno, polno dosežkov in sodelovanja s tujo industrijo.

Kemijski inštitut je javni raziskovalni zavod, ustanoviteljica je država. Denar dobivajo iz državnega proračuna, veliko pa se prijavljajo na evropske projekte in pridobivajo evropska sredstva. V Kemijskem inštitutu je okoli 360 zaposlenih, biologov, kemikov, fizikov, računalničarjev ter drugih, več kot sto je doktorjev znanosti.

Njihov laboratorij ali odsek za sintezno biologijo in imunologijo je eden vodilnih v svetu na tem področju. “Na področju sintezne biologije razvijamo nove proteine, opravljamo tudi regulacije v celicah in drugo. Drugi del naših raziskav je usmerjen v imunologijo, kjer med drugim raziskujemo delovanje odziva človeških celic. Naše raziskave so večinoma usmerjene v medicinske aplikacije za nadgradnjo uporabnosti cepiv, pripomočkov pri cepivih, za celična zdravljenja in drugo,“ je pojasnila raziskovalka Martina Mohorčič. Vodja Centra za voltacijske tehnologije in analitiko Samo Adrenšek pa je povedal, da se ukvarjajo z analizo po standardu dobre proizvodne prakse, imajo tudi certifikat javne agencije za promet z zdravili in medicinskimi pripomočki. Sodelujejo s priznanimi domačimi in tujimi farmacevtskimi podjetji, s podjetji, ki se ukvarjajo s prehrano, in drugimi. Posvečajo se razvoju, raziskavam, validacijam analizijskih postopkov za farmacevtske izdelke za svetovni trg ...