A.B.
Občinsko sodišče v Koprivnici je na prvi stopnji obsodilo 58-letno žensko zaradi utaje davkov. Kot direktorica podjetja je namreč nepremičnine v lasti družbe prodajala sebi in še eni bližnji osebi po cenah, ki so bile večkrat nižje od njihove dejanske tržne vrednosti. Sodišče ugotavlja, da je obtoženka v letih 2019 in 2021 zavestno sklepala kupoprodajne pogodbe z znižanimi zneski ter s tem svojemu podjetju pridobila protipravno premoženjsko korist. Podjetje, ki so ga v vmesnem času že izbrisali iz sodnega registra, se je na ta način izognilo obračunu in plačilu davka na dobiček.
Prvi primer davčne utaje sega v leto 2019 in vključuje prodajo dveh apartmajev na otoku Krk. Njeno podjetje je dve nepremičnini v pritličju stavbe prodalo za skupno 70 tisoč evrov, čeprav je njuna ocenjena vrednost znašala skoraj 229 tisoč evrov. Izkazalo se je, da sta kupca v tem primeru postala prav obtoženka in njena bližnja oseba, vsak s polovičnim lastniškim deležem, poroča Poslovni dnevnik. S tem manevrom sta prikazala netočno davčno osnovo, zaradi česar podjetje ni prijavilo in plačalo davka na dobiček v višini dobrih 35 tisoč evrov.
Nadaljevanje spornih poslov v Pulju in Koprivnici
Drugi sklop obtožb se nanaša na leto 2021, ko je direktorica izvedla še dve podobni nepremičninski transakciji. Najprej je prodala hišo z bazenom in dvoriščem v Pulju za 110 tisoč evrov. Ocenjena tržna vrednost te nepremičnine je takrat znašala skoraj 286 tisoč evrov. Sledila je še prodaja poslovnega prostora v Koprivnici. Tega je podjetje prodalo za pičlih 20 tisoč evrov, čeprav je bila njegova dejanska vrednost ocenjena na skoraj 120 tisoč evrov.
Sodišče je sklenilo, da je obtoženka tudi v teh dveh primerih namerno prikazala nižjo vrednost nepremičnin, da bi zmanjšala davčno obveznost. Kupca sta bila znova ista kot pri stanovanjih na Krku. Poslovni prostor v Koprivnici, ki vključuje skladišča in dve parkirni mesti, je tako prodala za kar šestkrat nižjo ceno od realne. Pri teh dveh poslih podjetje ni obračunalo davka na dobiček v višini več kot 40 tisoč evrov. Skupna škoda, ki jo je obtoženka povzročila državnemu proračunu, tako po navedbah iz sodbe presega 75 tisoč evrov.
Sodišče izreklo pogojno in denarno kazen
Za vsako od obeh kaznivih dejanj je sodišče 58-letnici prisodilo sedem mesecev zapora, nato pa izreklo enotno kazen deset mesecev zapora. Kljub temu obtoženki ne bo treba za rešetke, saj ji je sodišče odobrilo pogojno obsodbo. Zaporna kazen tako ne bo izvršena, če obtoženka v roku dveh let ne stori novega kaznivega dejanja.
Poleg pogojne zaporne kazni mora plačati še denarno kazen v višini 3150 evrov. To obveznost mora poravnati v petih mesecih od pravnomočnosti sodbe. Če denarne kazni ne bo plačala, ji sodišče to sankcijo lahko zamenja z delom v splošno korist ali z dejansko zaporno kaznijo. Obe vpleteni strani imata zdaj možnost, da se na prvostopenjsko sodbo pritožita na višje sodišče.
