Župan Tilen Klugler: Urgenca mora ostati v Slovenj Gradcu

V Slovenj Gradcu iščejo rešitve za razbremenitev urgentnega centra. Večjo vlogo naj bi imela triaža, v delo urgentnega centra pa bi se bolj vključevali tudi specialisti iz zdravstvenih domov.

Zdravnike izčrpava tudi vsebina obravnav v urgentnem centru, ki so (pre)večkrat nenujne.
Zdravnike izčrpava tudi vsebina obravnav v urgentnem centru, ki so (pre)večkrat nenujne.
Nejc Strojnik

Nejc Strojnik

Datum 9. junij 2026 11:35
Čas branja 4 min

Po opozorilih iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec zaradi kadrovske stiske so se v ponedeljek sestali vodstvo bolnišnice, direktorji koroških zdravstvenih domov ter župani oziroma predstavniki lokalnih skupnosti. V ospredju pogovorov je bilo delovanje urgentnega centra in iskanje rešitev za razbremenitev bolnišničnih zdravnikov. Slovenjgraški župan Tilen Klugler je po sestanku poudaril, da je bil pogovor produktiven. Po njegovih besedah so se dogovorili predvsem o doslednejšem delu triaže, vključevanju zdravnikov specialistov iz zdravstvenih domov ter nadaljnjem zagotavljanju enote za hitre preglede na lokaciji urgentnega centra. "Dogovorili smo se, kako naprej. Verjamem, da bomo s tem pripomogli, da Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ostane regijska bolnišnica in da urgentni center ostane na lokaciji v Slovenj Gradcu," je dejal Klugler.

Ena osrednjih tem je bila enota za hitre preglede, v kateri delajo zdravniki družinske medicine iz primarnega zdravstva. Na lokaciji urgentnega centra je delovala do epidemije covida-19, ko so jo zaradi epidemioloških razmer preselili nazaj v zdravstvene domove. Po usklajevanjih z ministrstvom, bolnišnico, zdravstvenimi domovi in župani je bila znova organizirana na lokaciji urgentnega centra, vendar v dogovorjenem obsegu. "Enota za hitre preglede deluje med tednom v nočnem času ter ob sobotah, nedeljah in praznikih 24 ur na dan. Tega se v celoti držimo," je poudaril Klugler. Dodal je, da zdravniki splošne oziroma družinske medicine v teh terminih zagotavljajo njeno delovanje. Zaplet nastaja v dopoldanskem in popoldanskem času, ko enote za hitre preglede v urgentnem centru ni. Takrat na urgenco prihajajo tudi pacienti, ki niso nujni primeri in bi jih lahko obravnaval osebni zdravnik ali najbližji zdravstveni dom, zaradi česar se dodatno obremenjujejo bolnišnični zdravniki.

Na sestanku so se dogovorili, da mora v teh primerih pomembnejšo vlogo prevzeti triaža. Ta bo po protokolu presodila, ali pacient potrebuje obravnavo v urgentnem centru oziroma interni prvi pomoči, ali pa ga je treba napotiti k osebnemu zdravniku oziroma v najbližji zdravstveni dom. Če bo osebni zdravnik presodil, da je potrebna urgentna obravnava, se bo pacient z napotnico vrnil v bolnišnico. Klugler je ob tem opozoril, da premeščanje družinskih zdravnikov iz dopoldanskih ambulant v bolnišnico ne bi bila rešitev. "Če odpade ambulanta, samo podaljšujemo čakalne dobe, po drugi strani pa ljudi še bolj navajamo, da za vse stvari obiščejo urgenco," je dejal.

Tilen Klugler: ""Enota za hitre preglede deluje med tednom v nočnem času ter ob sobotah, nedeljah in praznikih 24 ur na dan. Tega se v celoti držimo."
Tilen Klugler: ""Enota za hitre preglede deluje med tednom v nočnem času ter ob sobotah, nedeljah in praznikih 24 ur na dan. Tega se v celoti držimo."
Petra Lesjak Tušek

Drugi del dogovora se nanaša na zdravnike specialiste, ki niso zdravniki družinske medicine, a delujejo na primarni ravni. Tudi ti naj bi se v večji meri vključevali v delo urgentnega centra oziroma dežurstva. O tem bodo direktorji zdravstvenih domov in posamezni specialisti obveščeni z dopisom ministrstva in bolnišnice. "Ti zdravniki naj bi se že vključevali, vendar ne v obsegu, kot bi se morali," je povedal Klugler. Prepričan je, da bi lahko doslednejše vključevanje specialistov razbremenilo zdravnike, ki zdaj delajo v urgentnem centru, hkrati pa opravljajo delo na oddelkih in v ambulantah.

Med dogovori je izpostavil tudi izvajanje programov vozila dežurnega zdravnika in vozila urgentnega zdravnika, pomembnih za terensko obravnavo pacientov. Kot je dejal, morajo zdravstveni domovi poskrbeti, da bodo ti programi tekli, specialistom, zaposlenim v zdravstvenih domovih, pa omogočiti vključevanje v delo urgentnega centra. Koroški župani si po njegovih besedah želijo, da bi občani in občanke imeli čim boljšo zdravstveno oskrbo v domačem okolju. Ne želijo si selitve programov v druge bolnišnice ali zapiranja urgentnega centra. "Z naše strani si absolutno prizadevamo, da bolnišnica ostane," je dejal Klugler. Širših sistemskih in kadrovskih težav pa po Kluglerjevem prepričanju ni mogoče rešiti zgolj na ravni občin in zdravstvenih domov. "Občine, župani in zdravstveni domovi nismo tisti, ki bomo reševali kadrovske težave v splošni bolnišnici. Mi izvajamo enoto za hitre preglede v obsegu, kot je bilo dogovorjeno," je poudaril.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ste član oziroma članica katerega od sindikatov?
Da.
17%
189 glasov
Bil/a sem, a nisem več.
19%
219 glasov
Nisem, a podpiram sindikalno dejavnost.
29%
329 glasov
Nikoli nisem bil/a in tudi nikoli ne bom.
16%
177 glasov
Nisem zaposlen/a.
19%
210 glasov
Skupaj glasov: 1124