STA, M.R.
"Do danes noben sodni ali kakršenkoli drug uradni postopek ni potrdil očitkov, da je bila v sanaciji bank leta 2013 in 2014 storjena kakršnakoli nepravilnost, ali da je prišlo do nezakonitega oškodovanja kogarkoli. Prav tako niso bili predstavljeni nobeni dokazi, ki bi utemeljeno kazali na kakršnekoli nepravilnosti v postopkih Banke Slovenije," je v pismu zapisal Jazbec.
Iz urada predsednika republike so se na Jazbečevo pismo danes odzvali s posredovanjem Arharjevega odgovora na dopis društva Mali delničarji Slovenije (MDS) v zvezi s problematiko pravnega položaja imetnikov kvalificiranih obveznosti bank z dne 12. februar letos. V njem je svetovalec predsednika države Arhar kot zanimivo označil idejo o iskanju izvensodne rešitve glede imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Kot je zapisal, bi jo kazalo analizirati in preučiti ter primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah EU.
"Banka Slovenije na poravnavo ne more pristati"
Guverner je izpostavil, da Banka Slovenije na kakršnokoli poravnavo ne more pristati. Če pa urad priporoča poravnavo nekdanjih imetnikov v razmerju do države, pa je opozoril, da je to lahko problematično z vidika postopkov pravne pomoči, med drugim pa lahko negativno vpliva tudi na aktualna pogajanja, ki jih z Evropsko komisijo glede privatizacije NLB vodi vlada.
Jazbec je spomnil, da je ustavno sodišče oktobra 2016 potrdilo, da so členi zakona o bančništvu, ki so bili pravna podlaga za sanacijo, v skladu z ustavo. Je pa naložilo zakonodajalcu, da mora sprejeti zakon, ki bi uredil učinkovito sodno varstvo imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ta pa s sprejemom zakona zamuja skoraj leto dni.
Oglasili so se tudi v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), ki je decembra 2013 vložilo prvo pobudo za oceno ustavnosti spornih določb zakona o bančništvu. Kot so zapisali, jih žalosti, da se jih ob iskanju rešitev za nastale razmere očitno poskuša zaobiti. Predsednik VZMD Kristjan Verbič se je v neformalnih pogovorih večkrat strinjal z Arharjem, da bi morali problematiko spornih izbrisov rešiti s poravnavo, vendar pa pobuda prihaja v času, ki morebitnih pogajanj, usklajevanj in poravnave v praksi ne omogoča, je spomnil na trenutne politične razmere.
Posredna diskreditacija Banke Slovenije in posameznikov, ki so sodelovali v postopkih sanacije bančnega sistema, se zdi Jazbecu problematična tudi v kontekstu groženj, ki jih prejema. Ta teden je namreč prek sporočil SMS na službeni telefon prejel več groženj, neznanec grozi tudi njegovim otrokom.
V društvu MDS so medtem v povezavi z Jazbečevim odprtim pismom izpostavili, da ustavno sodišče ni nikdar presojalo vsebine sanacije bank, pač pa je opozorilo na pravne pomanjkljivosti pri njeni izvedbi. Ker DZ predloga zakona, ki naj bi te pomanjkljivosti odpravil in ga je vlada sprejela konec minulega leta, še ni sprejel, se noben sodni postopek še vedno ni začel, celotna odgovornost pa je po mnenju društva MDS izključno na pripravljavcih zakona, to je na ministrstvu za finance in Banki Slovenije. V MDS zato upajo, da bo guverner Jazbec v najkrajšem možnem času res odšel na novo delovno mesto, saj po njihovem mnenju dejanja Banke Slovenije, predvsem pa njenega guvernerja v odhodu, "presegajo vse meje razuma, poštenja in strokovnosti".
Bratuškova vodilnim v državi: Obsodite grožnje Jazbecu
Premierka v času sanacije bank Alenka Bratušek je danes predsednika Pahorja, predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Mira Cerarja in predsednika DZ Milana Brgleza pozvala, naj "ostro obsodijo" grožnje Jazbecu. Ogorčena je, da tega doslej ni storil nihče od njih, je zapisala v javnem pismu.
"Vašo obsodbo groženj in nastop, v katerem bi se postavili v bran guvernerju, pa še najbolj pogrešam zato, ker guverner ni tisti, ki je banke spravil na kolena, da smo jih potem morali sanirati," je zapisala in sklenila: "Grožnje torej danes prejemajo tisti, ki so zatečeno stanje reševali."
