Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Nevladna organizacija KID Kibla je mariborsko kulturno-izobraževalno društvo, ki ponuja raznolike vsebine na področju umetnosti in umetniškega izobraževanja. Poleg vseh dejavnosti (predavanja, predstavitve umetnikov, performansi, start-upi, umetniške in izobraževalne delavnice, multisobote, gaming lounges …) dajejo največji poudarek predstavitvi sodobnih umetniških praks. In predvsem intermedijski umetnosti, ki jo uspešno predstavljajo in promovirajo skozi festival Kiblix. KID Kibla ima kar tri razstavišča: KiBelo, ArtKIT in Kiblo Portal. Galerijski prostori v Kibli gostijo umetnike različnih kreativnih pristopov, tehnik in smeri. Tako že uveljavljena imena kot vzpenjajoče se zvezde na ogled postavijo dela, ki bi jih mariborska oziroma slovenska publika drugje težje videla ali pa sploh ne.
"V matični Kibli, v stavbi Narodnega doma, kjer je tudi KiBar, je galerija KiBela, prostor za sodobno umetnost, v kateri je letos že sedma razstava. V letu 2017 smo pričeli nov ciklus razstav sodobne umetnosti, in sicer v razstavišču ArtKIT v Rotovški hiši v starem delu Maribora. Poudarek je na mlajših in tudi lokalnih umetnikih, kar pa ne izključuje regionalnih, nacionalnih in mednarodnih sodelovanj in izmenjav sodobnih umetniških praks.
Razstavišče ArtKIT je zelo dobra pozicija za umetnike in vsekakor gre za posebno umetniško kulinariko. Ne le da imajo kot umetniki priložnost prikazati in posledično tudi prodajati svoja dela, ampak tudi razkrivati lastni slikarski proces gledalcem. Gre za družabno srečanje na izviren način, ki ustvarja povezavo med ustvarjalci in ljudmi, ki so ljubitelji umetnosti, pa tudi z amaterji, ki jih zanima vsak korak pri sliki in ne le končni rezultat," pove Nina Jeza, ki v Kibli kot hišna kuratorka in organizatorka deluje že tri leta.
Trenutna razstava v razstavišču ArtKIT je letos že šesta zapored. Do 15. julija razstavlja Boštjan Plesničar.
"Središčni prostor slovenske umetnosti"
Galerija KiBela, kjer se je od otvoritve (v letu 1999) zvrstilo več kot 400 dogodkov, razstav in performansov pa tudi številne samostojne in skupinske razstave ter festivali, je že tradicionalno in prepoznano mariborsko kulturno-umetniško prizorišče, korak naprej pa je Kibla naredila leta 2012 s pridobitvijo razstavišča Kibla Portal, ki vnaša v razstaviščno kapaciteto s svojimi dva tisoč kvadrati docela novo dimenzijo. Mnogo umetnikov so tam gostili in mnogi vidijo ta prostor kot Tate Modern, celo pravo newyorško sceno v Valvasorjevi ulici v Mariboru, kjer je bila nekoč Predilnica MTT.
Da so s tem razstaviščem na pravi poti, priča tudi zapis umetnostnega zgodovinarja dr. Tomaža Brejca na facebooku: "... Vse to preglasi izkušnja, ki jo odnesem iz dveh meni najljubših razstavišč: tihe in mirne kostanjeviške cerkve in dejavnost vzpodbujajočega mariborskega Kibla Portala. Kibla Portal je pa sploh najprimernejši prostor za eksperimentalne razstave pri nas, neznansko vzpodbuden je za vse mogoče artefakte, ki se znajdejo v njem, postavljanje razstave mora biti neznanski užitek. Ima vse pogoje, da postane središčni prostor nove slovenske umetnosti, da začne nov tip razstav, ki bodo smiselna protiutež U3. Seveda so ambicije Kibla Portala mednarodne, toda videti domiselno izbrane in postavljene selekcije iz slovenske umetnosti, ki že dolgo ni več provincialna, je prav tako izzivalna naloga."
Onkraj trojanskega predora
Po besedah Petje Janžekoviča, podpredsednika društva, je Kibla, brez lažne skromnosti, inovativna in v prihodnost usmerjena organizacija, ki je že davno prerasla status društva: so eni prvih, ki so v Sloveniji pričeli pravo interdisciplinarno umetniško-znanstveno povezovanje, ko so orali ledino - pogostoma tudi neuspešno - na evropskih in nacionalnih razpisih, v intermedijskih mednarodnih koprodukcijah in domačih produkcijah. Na vprašanje, ali galerijski dejavnosti v Mariboru kaj manjka, odgovori, da ne. "Tisto, kar bi se dalo izboljšati, je gotovo sodelovanje z deležniki onkraj trojanskega predora, saj minornih 123 kilometrov neverjetno zmanjšuje možnosti uspehov na različnih razpisnih področjih. Tisto, kar v resnici najbolj pogrešamo, je večja podpora in zainteresiranost medijev. Navsezadnje so javni mediji tisti, ki publiki predočajo lokalno in nacionalno dogajanje, pri čemer kultura in umetnost v smislu objavljenih člankov izrazito zaostajata. Kulturi bi morali omogočiti enostavnejši, predvsem pa hitrejši dostop do medijskih objav; povedano drugače: mediji bi morali sami v odpiranju medijskega prostora umetniškim in drugim kulturnim vsebinam poskrbeti za narodov blagor, če smo igrivo cinični."
Ob Kiblixu, ki je odprtokodni festival, povezuje umetnost, tehnologijo in znanost, problematizira pa, pravi Snežana Štabi iz Kible, dva aspekta: vpliv znanosti in tehnologije na socialno življenje posameznika ter raziskovalno poglabljanje v skrivnosti znanosti, ki nam narekuje prihodnost. Oboje pa poskuša ponuditi rešitve za premoščanje nemoči posameznika v sodobni družbi.
