Otrokom prijazna šola? Zakaj pa?

Čeprav večina strokovnjakov in "strokovnjakov" trdi, da bi morala biti šola otrokom prijazna, ni nobenega razloga, da bi bila. Nobenega razloga ni, da bi otroci morali biti s šolo zadovoljni. Da bi morali radi hoditi v šolo. Takih nasvetov in ugotovitev so na začetku šolskega leta polni vsi mediji. Tako kot so jih bili polni ob koncu šolskega leta. Ko so se vsi spraševali, zakaj slovenski šolarji ne marajo slovenske šole. In razglabljali, kaj vse je s slovensko šolo narobe. Nihče pa se ni vprašal, ali je morda kaj narobe s slovenskimi šolarji. S tem nočem reči, da s slovensko šolo ni nič narobe. Ker je. Hočem povedati, da za nezadovoljstvo slovenskih šolarjev s slovensko šolo ni kriva samo šola. Razloge je treba iskati tudi pri šolarjih. Ki jih v razpravah o slovenski šoli vedno prikazujemo kot uboge, nemočne, nesrečne in zatirane žrtve. Ki pa so v resnici vse kaj drugega kot to. Šolarji so v resnici zelo racionalno delujoča skupina, ki deluje v skladu s svojimi interesi. Z lastnim kalkulativnim umom. In predvsem z lastno libidinalno ekonomijo. Njihova izrazita značilnost je – kar potrjujejo tako pedagoške kot nepedagoške raziskave – nizka stopnja tolerance do neugodja. Do tega, kar je "nefajn".
Nezadovoljstvo šolarjev s šolo je treba v tem kontekstu brati kot nezadovoljstvo z okoljem, v katerem jim ni (dovolj) "fajn". Kar so strokovnjaki in "strokovnjaki" končno zapopadli. A na to dejstvo reagirajo narobe. Tako da poskušajo šolo narediti za učence bolj "fajn". To je napačna reakcija zato, ker šolarje omejuje na logiko libidinalnega delovanja, ki ga usmerja "fajn". "Fajn" je načelo ugodja. S tem sicer ni nič narobe. "Fajn" je nujni del vsakega libidinalnega ustroja. Problem pa nastane, ko "fajn" postane temeljno načelo, ki usmerja vedênje otrok tudi po petem oziroma šestem letu starosti. Kaj šele célo življenje. Verjetno večini ni jasno, kaj bi lahko bilo s takšno življenjsko logiko narobe. Še tem bolj, ker v današnjih zahodnih družbah prevladuje. Je medijsko propagirana. Strokovnjaki in "strokovnjaki" jo zagovarjajo in forsirajo. In to tako intenzivno, da je vsem nestrokovnjakom jasno, da je edina prava vzgoja in socializacija otrok tista, ki sledi temu, da jim je "fajn". Šolo, o kateri šolarji in šolarke poročajo, da ni "fajn", zato dojemamo kot problem. Toda v resnici so problem šolarji. Ki očitno niso zmožni prenašati niti tistih zadnjih preostankov neugodja, ki ga šola učencem sploh še povzroča. Ker če gledamo primerjalno, slovenska šola še nikoli ni tako intenzivno in eksplicitno sledila načelu ugodja učencev kot danes.