Marjan Šarec za predsednika: Strici iz ozadja so izgovor šibkih

Decembra bo Marjan Šarec, tako kot francoski predsednik Emmanuel Macron, dopolnil 40 let. Diplomant dramske igre in umetniške besede, nekdanji uslužbenec Radia Slovenija, pozneje tudi sodelavec javne televizije že skoraj osem let vodi občino Kamnik, kjer je svoj drugi županski mandat osvojil že v prvem krogu s prepričljivo 64-odstotno večino.
Gospod župan, zakaj želite postati še predsednik republike? V Kamniku ni več izzivov za vas?
"Nisem izgubil interesa za občino Kamnik niti me županska funkcija pri tej odločitvi ne ovira ali spodbuja. Opazujem razmere v državi in vidim, da nekateri nadvse resne funkcije obravnavajo zelo neresno, kar me moti. Menim, da je čas za menjavo generacij, tudi na položajih, ki se zdijo že 25 let, od osamosvojitve naprej, rezervirani več ali manj za iste ljudi. Teh rezervacij po mojem ne sme biti. Ljudje, ki so bili del problema, ne morejo biti del rešitve."
Neresno jemljejo resne funkcije? Kritika aktualnega predsednika?
"Moja kandidatura vse pove. Če bi bil zadovoljen, se ne bi spuščal v to. Tudi na svetovnem parketu opazujemo degradacijo predsedniške funkcije, ko se državniki merijo v stiskih rok ali pa na vrhunskih srečanjih prerivajo v prve vrste. Svet je krenil na napačno pot in menim, da funkcija ne naredi človeka, temveč človek funkcijo. Trudil bi se opravljati predsedniško funkcijo tako, kot se pričakuje. In to nima nobene zveze z mojim prejšnjim poklicem, kajti tudi če bi bil prej zobozdravnik, na funkciji ne bi popravljal zob."
Kaj konkretno bi naredili, da se predsedniški funkciji povrne ugled?
"Najprej bi dal jasno vedeti, da vse ni za povsod primerno. Funkcija ne sme biti zvezdniška. Seveda se politik mora približevati ljudem, vendar to 'bližanje' ne pomeni, da bom pomagal kositi travo ali se celo vključeval v dejavnosti, ki jih posamezniki opravljajo veliko bolje od mene. Predstavljam si, da mora biti predsednik odvetnik ljudi nasproti oblastem ali vmesni člen med ljudstvom, ki ga je neposredno izvolilo, in vlado."
Pri katerih aktualnih vprašanjih bi se bolj aktivno angažirali?
"Že pri banalnih stvareh in stiskah ljudi. Osebno se mi zdi tragično, da nekomu zaradi 124 evrov dolga oblasti vzamejo hišo. Dolg je že treba izterjati, toda hišo vzeti za 124 evrov je nesorazmerno, kar je sedaj ugotovilo tudi evropsko sodišče. Angažiral bi se pri nesrečah, kot je bil požar v podjetju Kemis na Vrhniki. Četudi gre za zasebno podjetje, menim, da je jasna opredelitev potrebna. Predvsem pa bi se drugače opredeljeval v odnosih s Hrvaško. Vsakič, ko se predsednica in predsednik naslovita z 'dragi' in 'draga', sledi kakšno dejanje s strani Hrvaške. Menim, da to niso dobrososedski odnosi. Od tega prijaznega naslavljanja imamo bolj malo. Čas je za drugačno politiko. Neprimerni so tudi pozivi vladama, naj se med seboj dogovorita. Kot predsednik si predstavnik države in moraš z njo usklajeno ravnati. Ne moreš po eni strani govoriti, kako imaš krasne odnose, stanje na terenu pa niti približno ni takšno."
Drugi županski mandat govori, da ste prepoznavni v domačem okolju. Širša javnost pa vas verjetno pozna kot humorista, člana ekipe Radia ga ga pod taktirko legendarnega radijca Saša Hribarja. Takrat ste z imitacijo nekdanjega predsednika Drnovška njega in predsedniško funkcijo obravnavali neresno ali vsaj na šaljiv način?
"Igralstvo je bilo moj poklic in tudi moj talent. Lahko sem bil hvaležen za to nadarjenost. Ne morem se strinjati, da sem to počel na neresen način. Pokojnega predsednika sem imitiral precej verodostojno. Naštudiral sem ga do te mere, da sem skoraj natančno vedel, kaj bo odgovoril. Morda je prav to delovalo komično."
Zakaj menite, da je aktualni predsednik Pahor premagljiv? S kakšno kampanjo ga je po vašem mogoče premagati? Analitiki menijo, da lahko Pahorja premaga le nekdo, ki je večja zvezda od njega.
"Nisem povsem prepričan. Bom uporabil citat mojega profesorja dramske igre Borisa Cavazze: Tako kot si zaželiš domač kruh iz peči, tako bi rad enkrat spet videl normalno predstavo. Mislim, da si ljudje na vseh področjih spet želijo umirjenosti. Ljudje se naveličajo posebništva. Radi imajo stabilnost, umirjenost, radi se na nekoga obrnejo, ko jim je težko. Kot župan imam vsak prvi četrtek pogovore z občani, ki prihajajo z različnimi problemi. In ne predstavljam si, da bi me ljudje, ki jim velikokrat lahko nudim zgolj omejeno pomoč, gledali kot nekakšnega zvezdnika, ki se slika in objavlja svoje fotografije. Ljudje pričakujejo, da si bodo s človekom na funkciji lahko pomagali."
Kdo stoji za vašo kandidaturo? Mitološki strici iz ozadja?
"Vaški fantje, če lahko tako rečem. V glavnem člani moje stranke, Liste Marjana Šarca, ki za zdaj deluje na lokalni ravni. Strici iz ozadja so izgovor za šibke ljudi v ospredju. Strici ne morejo biti, če je ta, ki je v ospredju, trden, močan in se ne pusti voditi. V Kamniku sem pokazal, da tega ne pustim. Mojo kandidaturo torej podpirajo običajni ljudje, ki živijo na tleh, ki ne sanjajo, ki so soočeni s svojimi vsakdanjimi stiskami, ki niso povezani s kapitalom in lobiji. Taki ljudje me podpirajo in upam, da bodo stali za menoj, ko bom zbiral podpise."
Je begunska kriza varnostno vprašanje?
"Gre v prvi vrsti za humanitarno vprašanje, vendar varnostnih vidikov ne gre zanemariti. Le ekstremisti imajo privilegij, da vidijo svet črno-belo. Ne morem se strinjati s tistimi, ki bi vse odgnali. A hkrati mislim, da je bil prvotno nemški 'willkommen' napaka. Ljudem je treba sporočiti, da jim bomo pomagali, ker je to človeško, hkrati pa jim jasno povedati, da ne prihajajo v obljubljeno deželo, ker bo velik izziv preskrbeti vse ljudi. Tudi kulturnih razlik ne gre zanemarjati. Nisem pristaš uklanjanja. Smo narod s svojo državo, zato imamo svoje pravice. Seveda tudi dolžnosti, vendar nismo se dolžni na vsakem koraku prilagajati novim kulturam. Tudi Slovenci, ki so šli v tujino, so se prilagodili tamkajšnjim sistemom."
Kaj menite kot kandidat za vrhovnega poveljnika obrambnih sil o pritiskih zveze Nato in ZDA k dodatnemu višanju obrambnih proračunov?
"Pritiski Nata so vedno bili in bodo. Če si nekje član, plačuješ članarino v takšni ali drugačni obliki. Vendar vrhovnega poveljnika mora še bolj kot Nato skrbeti stanje v vojski. Zdi se mi nekoliko nesramno, da kot premier znižaš proračun vojski za 200 milijonov, nekaj let pozneje pa ji v funkciji predsednika leto za letom podeljuješ negativne ocene. Če smo se odločili imeti profesionalno vojsko, naj ima ustrezen status. Ne pozabimo, da so skozi zgodovino obrambne strukture pomembno krojile slovensko usodo. Maistrova vojska je priborila štajersko ozemlje, med drugo svetovno vojno so se za svobodo borili partizani, ki so se pozneje preoblikovali v redno vojsko, leta 1991 sta bili boj za neodvisnost takratna teritorialna obramba in milica, skupaj z ljudstvom. Govoriti, da smo se Slovenci nenehno osvobajali s peresom, ni točno. Temu izročilu in naslednici prejšnjih vojska smo dolžni spoštovanje in ustrezno skrb. Če stvari ne gredo v pravo smer, mora vrhovni poveljnik nastopiti v parlamentu in povedati, da je vojsko treba obuti, obleči, nahraniti in predvsem transparentno kupovati opremo."