Kako bi uredili Ljudski vrt

Med prvimi deli, za katera bomo poprijeli v Ljudskem vrtu, bo zagotovo ureditev nabrežja ribnika, ki postaja vse bolj nevarno za sprehajalce, zlasti otroke, potem se bo treba lotiti urejanja gozda in lesenega paviljona, ki takšen, kot je, ne opravlja svoje funkcije. Lepo urejenim urbanim vrtovom, ki so si jih nad Ljudskim vrtom že uredili Ptujčani, pa bi radi dodali še nove, pri bolnišnici," napoveduje Marjan Berlič, član sveta ptujske mestne četrti Ljudski vrt, ki je pripravil vizijo dolgoročne namembnosti Ljudskega vrta. Ta naj, tako arhitekt, zaživi kot medgeneracijsko shajališče na prostem: "Urejanje tovrstnih centrov večinoma povezujemo z gradnjo in urejanjem novih, zaprtih prostorov, mi pa smo v našem Ljudskem vrtu prepoznali priložnost, ki je nikakor ne želimo izpustiti iz rok. Ljudski vrt je med Ptujčani, pa čeprav gre za nikdar povsem urejeno območje mesta, priljubljeno shajališče. Tukaj, ob šoli in v strnjenem blokovskem naselju, je bilo pred leti že urejeno večje igrišče za otroke in mladostnike, kjer je živahno domala vse dni v letu, a lahko bi Ljudski vrt, ki je že od nekdaj parkovno in rekreacijsko območje mesta, postal vzorčni primer medgeneracijskega druženja na prostem.

Tudi vodene dejavnosti

Da bo res tako, bo treba poleg pripravljenosti občine, da sodeluje v projektu, tudi kar nekaj dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje med prebivalci te največje ptujske četrtne skupnosti. "Blizu šest tisoč nas je, ki živimo na območju ptujske mestne četrtne skupnosti Ljudski vrt, a pravega, dovolj velikega prostora za druženje nimamo. Imamo pa zelene površine in gozd, celo majhen ribnik, ki kar kličejo, da območje uredimo in našim ljudem omogočimo prijetno, ne nazadnje tudi koristno druženje na prostem. Že nekaj let se tukaj, ob paviljonu, pri jutranji telovadbi srečujejo zagovorniki zdravega načina življenja, skozi gozd vodijo tekaške poti in vse več Ptujčanov in Ptujčank je srečati, ko se odpravljajo na rekreacijo v Ljudski vrt," razmišlja Tanja Meško Tonejc, predsednica četrtne skupnosti Ljudski vrt. Pravi, da bo treba tu postaviti več klopi, košev za smeti, namestiti kak pitnik in poskrbeti, da bodo v Ljudskem vrtu v prihodnje tudi zares potekale tudi vodene dejavnosti. Kot dodajata sogovornika, bo treba tam, kjer je zdaj že urejeno igrišče, postaviti zabojnik s primernimi sanitarijami, v gozdu pa nameravajo urediti prostor za taborjenje mladih. V neposredni soseščini je namreč osnovna šola, ki se je pripravljena vključiti v dejavnosti zunaj šolskih zidov ter pomagati pri organizaciji počitniških in še kakšnih naravoslovnih taborov.

Potreben bo prispevek občine

V gozdu bo treba odstraniti stara, nevarna drevesa, vzdrževati sprehajalne poti in še bolje skrbeti za tam že urejeno trim stezo. "Mestna občina Ptuj bi se morala odločiti za odkup dela gozda, ki je zdaj še v državni lasti, in ga z občinskim odlokom primerno zavarovati, potreben bo tudi odkup dela zelenih površin, ki bi jih potem skupaj spreminjali v rekreacijske. Tu bi namreč lahko uredili tudi balinišče, vse bolj aktualne pumping in downhill steze za kolesarje, naši someščani pogrešajo fitnes na prostem," razlaga Berlič in napoveduje širjenje urejenega območja tudi tja v Babusekovo grabo, še eno prijetno, a premalo izkoriščeno zeleno območje Ptuja.
"Pred kakimi dvajsetimi leti je bil v Ljudskem vrtu prenovljen leseni glasbeni paviljon, ki pa ni nikdar zaživel, kot smo pričakovali. Ima pa ta objekt klet, tja je že speljana električna napeljava in kaj hitro bi lahko paviljon postal nepozaben prostor kulturnega dogajanja," omenjata sogovornika, ki sta predloge, kako urediti Ljudski vrt in tam oblikovati ptujski urbani gozd predstavila članom četrtne skupnosti in mestnim svetnikom. Oboji predlog podpirajo, obenem pa se zavedajo, da bo dva tisoč evrom, kolikor jih je to leto v mestnem proračunu na voljo za ureditev Ljudskega vrta, treba dodati še kaj denarja, saj bo urejanje, ki se ga bodo lotili tudi s prostovoljnim delom, vendarle zahtevalo večjo finančno podporo.