Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗V Oljarni Središče ob Dravi, v sklopu katere je tudi mešalnica krmil, radi povedo, da pravzaprav nadaljujejo že več kot stoletno tradicijo mlina družine Vargazon, ki se je kmalu usmerila v pripravo krmil in proizvodnjo bučnega olja. Po drugi svetovni vojni je celotni kompleks prešel pod Slovin in nato h kombinatu Jeruzalem - Ormož, od leta 2014 pa so samostojno podjetje, ki je poslovno in lastninsko povezano s podjetjem Jeruzalem SAT.
Pomembni za kmete
Ta čas v obeh dejavnostih dela 22 redno zaposlenih in ob vrhuncih odkupa in predelave še dva sezonska delavca. Na njihovo dejavnost je vezanih 50 pogodbenikov, večjih pridelovalcev buč golic na slovenski strani, in še 20 na hrvaški, saj oljarna deluje tik ob meji. V odkup je priložnostno vključenih še okoli 100 pridelovalcev. Kmetje jim zagotovijo 70 odstotkov surovine za olje, preostalo pa zraste na njivah podjetja SAT, ki se ukvarja tudi s poljedelstvom in rejo prašičev.
V oljarni kmetom priskrbijo kakovostno seme, ki ga sicer posejejo na kakih 200 hektarjih letno. Za kilogram posušenih semen bučnic golic denimo kmetje dobijo 2,5 evra, za mokre 1,1 evra. Letošnja suša pri večini njihovih pogodbenikov ni pretirano zmanjšala pridelka, saj imajo večinoma površine na bolj glinenih tleh, ki zadržujejo vlago.
Odkup pšenice, ječmena in koruze za krmne mešanice za živino poteka pri njih že od leta 1977 in ta čas pogodbeno sodelujejo z 20 večjimi kmetijami. Letno gre skozi skladišče in mešalnico okoli enajst tisoč ton zrnja. Ob pogodbenih strankah imajo še približno 300 priložnostnih strank.
Ključna je dobra surovina
Direktorica Sonja Krabonja pravi: "Za nas je pomembno, da si zagotovimo kakovostno surovino. Pri bučnih semenih je to odločilno zaradi sledljivosti, ker proizvajamo bučno olje z geografskim poreklom. Po kakovosti in po ocenah tako inšpekcij kot različnih strokovnih ocenjevanj in kontrol pa sodijo naša olja med vrhunske proizvode. Posebno pogosto je poudarjeno, da imajo naša olja nadpovprečno visoko vsebnost vitamina E. Med oljarnami na štajersko-pomurskem območju po tržnem deležu sodimo med pet največjih oljarn. Dosegamo za deset odstotkov višje tržne cene od povprečnih in smo prisotni tudi v večini trgovskih verig."
Letno središka oljarna, katere 20-odstotni lastnik je podjetje SAT, večinski pa bivši in sedanji zaposleni, ustvari 4,5 milijona evrov prometa. Tretjina prihodkov je iz oljarne in dve tretjini iz mešalnice krmil.
Veselje je sodelovati
Dušan Žinko, ki kmetuje na 20 hektarjih v Obrežu, z oljarno sodeluje že šest let: "Buče smo letos posadili na šestih hektarjih. Plačila so redna, na cene res nimamo vpliva, vendar pa bo rezultat kljub delni suši tudi letos zadovoljiv. Z oljarno korektno sodelujemo, imamo dobre izkušnje in vidimo, da ima tudi mlajša generacija, ki je prevzela vodenje, dobro vizijo. Upam, de bodo zdržali, saj je boj na trgu neizprosen."
Branko Vrabelj iz okolice Ljutomera za oljarno izdeluje testenine z mletimi bučnimi semeni: "Že sedem let odlično sodelujemo, zanje letno izdelamo do 500 kilogramov testenin. Vidimo, da se prodaja povečuje, sami pa stavimo na kakovostna bučna semena iz oljarne in jajca svojih nesnic v talni reji. Če bi bilo več takih poštenih partnerjev, bi bilo v kmetijstvu veselje delati."
Vlagajo, a niso zadolženi
"Dobiček je soliden in del ga vsake tri leta razdelimo med lastnike, a hkrati poskrbimo, da ostane dovolj za vlaganja v posodobitve. Ponosni smo, da nismo zadolženi, da imamo najvišjo bonitetno oceno, da lahko vlagamo sproti in vse bolj v marketing ter dobro skrbimo za obstoječo opremo. Največji izziv v našem poslovanju je zagotavljanje denarja v času odkupa. Ponosni smo na to, da se držimo 30-dnevnih rokov za plačilo odkupljenih surovin. Zato verjamemo, da imamo s svojimi pogodbeniki in tudi drugimi strankami poštene in zaupanja vredne odnose," kondicijo podjetja oriše Krabonjeva.
Direktorica pri dobavi žit za krmne mešanice opaža manjši upad, ki ga pripisuje stalnemu nazadovanju staleža živine v hlevih na ormoško-središkem območju: "Vidimo, da večjih vlaganj v hleve in nasploh v kmetije, kot so denimo drugod po Sloveniji, na tukajšnjih kmetijah ni, predvsem nazaduje živinoreja." Kmete zato spodbujajo, naj pšenico, ječmen in koruzo hranijo v njihovih silosih, kjer jo tudi sušijo, in vsaj tako poskušajo doseči večji izkupiček, saj jih lahko dajo na trg, ko dosegajo najugodnejše cene.
Za naložbe dobili tudi evropski denar
Za naložbe poskušajo uporabiti različne vire. Pred desetimi leti so postavili novo polnilno linijo z zmogljivostjo tisoč steklenic na uro in ji kmalu dodali še nov etiketirni stroj. Leta 2013 so postavili novo sušilnico za žita, kjer lahko hranijo osem tisoč ton zrnja, za 2,1 milijona evrov vredno naložbo pa so 45 odstotkov denarja dobili iz EU. Lani so uvedli peletirno linijo za krmila, pri oljih pa so letos pripravili povsem nov izdelek - olje s ptujsko rdečo čebulo, za kar so se povezali s pridelovalci z ormoškega in ptujskega konca.
Poglavitni cilj podjetja je še skrajšati verigo od njive do kupca. Precej si obetajo od smelejših marketinških pristopov in turistične dejavnosti. Pred kratkim so povečali svojo trgovino, kjer so dali priložnost tudi izdelkom kmetij iz domače okolja. Imajo nov razstavni prostor, kjer sprejemajo obiskovalce oljarne. Krabonjeva: "Letno nas obišče več kot 50 večjih skupin, tudi iz Avstrije, Nemčije, Madžarske in Poljske. S ponudbo smo prisotni tako v turističnih agencijah kot v bližnjih termah. Za nas je vsak dodatni prihodek uspeh. Da smo ljudem zanimivi, zagotovo priča tudi podatek, da je letošnje 15. dneve odprtih vrat obiskalo okoli 2000 ljudi, v kuhanju bučnega golaža pa sodelovalo kar 15 skupin."
