Galerija ima poseben hranilnik

Galerija Media Nox na Židovskem trgu v Mariboru deluje že 27 let. Je del Mladinskega kulturnega centra (MKC), tudi financirana z javnim denarjem. Za program letno dobi 10.000 evrov. Je, navaja Sonja Gregorn iz MKC, odskočna deska za mlade umetnike, njihov začetek. "Dobijo prvo možnost samostojnega ali skupinskega razstavljanja v referenčni galeriji v centru mesta, vso potrebno strokovno podporo in tehniko, strokovni tekst in predstavitev kuratorja, tiskovino, svečan dogodek ob odprtju razstave." Vsako leto prejmejo vsaj 50 prijav, hišni kuratur izbere tiste, ki najbolj ustrezajo njihovemu programskemu konceptu.

Web Nox

"Največja prelomnica v zgodovini galerije je bila prisilna izselitev MKC-ja in s tem Media Noxa iz Orožnove. A dejavnost takrat ni izumrla, ampak je obstajala v internetni različici, za kar je poskrbel Jože Slaček. Zelo pomembno, prelomno leto je bilo leto 2000, ko je tedanji direktorici Dragici Marinič uspelo pridobiti nove prostore v središču mesta. Leta 2002 smo na Židovski trg postavili skulpturo Pet organskih nevarnosti mladega hrvaškega umetnika Marijana Mirta, ki je največkrat fotografirana umetniška postavitev v mestu. Od lani decembra je na trgu tudi avtorska klop arhitekta Janka Rožiča, ki je nastala v sklopu projekta Zgodba o klopeh in ljudeh in v koprodukciji z galerijo. Leta 2012 smo plasirali spletno galerijo Web Nox, ki predstavlja internetni podaljšek galerije Media Nox," obuja spomine Gregornova.

V zameno za evro nov razpis

Enega so izpeljali ravno pred kratkim - instalacijo Aleksandre Farazin, ki je na galerijski strop obesila približno 9000 vijakov. Posebej ljube so jim rezidence, ko umetniku omogočijo nekajdnevno bivanje v Mariboru. Zelo dobre izkušnje imajo s sodelovanjem z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, še posebej dobro je bila obiskana razstava njihovega oddelka za unikatno oblikovanje, pa potem s Srednjo šolo za oblikovanje Maribor in z oddelkoma za umetnostno zgodovino in likovno pedagogiko, ki sta vsakoletna partnerja.
"Zanimiv projekt je bil realiziran lani poleti, Med umetnostjo in naravo, ki je bil ne samo mednarodno zasnovan, pač pa smo vis-a-vis postavili dela naše mlade umetnice Anje Podreka z deli dveh priznanih umetnikov iz tujine, oba sta profesorja na beograjski akademiji, Ivana Radovanović pa je letos tudi zastopnica črnogorskega paviljona na Beneškem bienalu. Gostili smo kar nekaj umetnikov, ki so kandidirali za različne nagrade, denimo Anjo Jelovšek, Toma Staniča …, pa tudi slovenskih umetnikov, ki trenutno bivajo v tujini. V letu 2016 smo pripravili dogodek In memoriam: kultura ob kulturnem prazniku, okrogla miza, ki je potekala, je izpostavila pogoje, v katerih živijo umetniki - ne le likovniki, pač pa tudi književniki, freelancerji, pedagogi. Kipar Jože Šubic je za galerijo izdelal poseben hranilnik - za 'kulturni evro', bi rekli v trenutno aktualnem žargonu. V zameno za tisto, kar se je nabralo v tem hranilniku in še nekaj zraven, smo razpisali poziv Z umetnostjo izboljšajmo svet; šlo je za tako imenovani social art eksperiment, dobili smo pa lepo število prijav; trenutno je izbrani projekt še v izvedbi, do konca leta upam, da nam ga bo zaradi kompleksnosti uspelo dokončati."

Umetniki od vsepovsod

Le kje je še kakšna galerija v Sloveniji, ki se ukvarja samo s tem področjem, sprašuje Petra Čeh. "Ne morem reči, da so čisto vsi umetniki, ki jih gostimo, neizkušeni ali neuveljavljeni, jih je pa 90 odstotkov zares mlajše generacije. Ogromno debatiramo tudi o tem, kaj je definicija mladega umetnika. V razpisih je meja po navadi do 30 let, nam se je zdelo to malo izključujoče, prednost imajo dobri projekti, ne pa leta, zato 'mladega umetnika' pojmujemo nekoliko širše. Galerije v tujini tekmujejo, katera bo našla mladega umetnika, ki izstopa in ima potencial, pri nas so najbolj obiskane razstave tistih umetnikov, ki so preverjeni. Zagotovo prostori za mlade umetnike obstajajo, če ne, jih najdejo sami v alternativi. Mi pa tudi tem umetnikom ponudimo roko. Pri nas so dobrodošli, celo iskani. Galerija Media Nox pomeni relevanten galerijski prostor in to ne le za Maribor, saj k nam prihajajo umetniki od vsepovsod. To, da ohranjamo stik z alternativo, je naš dodatni plus, ki izhaja iz začetka, ko je bila ustanovljena Galerija 88."