Zvonetov dia(b)log

Pa so splavale slovenske hekerske zvezde

zvone.stor@amis.net (Zvone) — Wed, 21 Jul 2010 17:20:00 +0100

Včeraj je FBI strašila po Mariboru in iskala tri mariborske hekerje, ki so naredili virus Mariposa in z njim okužili 13 milijonov računalnikov in pridobili 800.000 osebnih podatkov (vključno s kreditnimi karticami).Sliši se filmsko! Adrenalinsko! Napeto! Strižem z ušesi, da bi slišal cviljenje gum, ko bodo FBI-jevci po mariborskih ulicah preganjali tri mulce, ki se igrajo z računalniki.A skušam ohraniti trezno glavo (v primeru svetovnega računalniškega prvaka in v primeru hekerja NLB se mi je to obrestovalo) ...Poglejmo nekaj dejstev.Virus je okužil 13 milijonov računalnikov, od tega 19 % v Indiji, 13 % v Mehiki, 8 % v Braziliji ... Sledijo še Koreja, Kolumbija, Rusija, Egipt, Malezija, Ukrajina, Pakistan ... Nekje pri repu lestvice so s 148.818 okuženimi računalniki tudi ZDA. Še dobro, da se je FBI angažiral in lovi zlikovce po celem svetu, tudi po Mariboru. Mariposa je "smrtno nevaren virus", kot so ga opisali pri RTV Slo.Všeč mi je, da se je FBI temeljito lotila dela in se dobro pripravila na akcijo. Panda je odkrila virus lani septembra. Marca so aretirali tri Špance. Po štirih mesecih so odkrili, da nimajo pojma o računalnikih in, da so se nedolžni ujeli v mrežo cyber kriminalcev. In včeraj so bili v Mariboru, kjer se skriva pravi cyber boter, oče vseh hekerjev - na RTV Slo lahko med komentarji preberete, da je to ali Rozman ali Žumer.Virus so prvi odkrili pri Panda Security iz Španije in tudi prvi osumljenci pri katerih so našli gornje podatke so Španci. Glej ga zlomka, kakšno naključje: Panda je tudi prvi program, ki zna očistiti računalnik nadležnih metuljev.Program za iskanje virusov Panda je preveden v 23 jezikov in ga prodajajo v 195 državah. Mariposo so odkrili v 190 državah. Še dobro, da v samih takih, kjer uporabniki lahko kupijo Pando in se zavarujejo pred nadlogo. Khm ...In še ena ... Mariposa po portugalsko pomeni tistega metulja, ki nam letajo iz omar in jih ubijamo kot komarje. Mariposa je molj, ki nima nič skupnega z metuljčki in namesto, da kriminalisti iščejo lovke v Slovenijo, bi se lahko ozrli po Španiji bližji sosedi ...Čisto za konec pa še. Dejanja hekerjev obsojam. Karkoli ste fantje naredili, vam ne bom čestital za to. Tudi službe pri FBI vam ne privoščim. Raje, kot z zlorabami interneta, se oglasite pri meni in dajmo naslednje leto narediti projekt za Imagine cup (www.vecer.com/blog/imaginecup) in rešiti enega od največjih problemov človeštva.Mladi, zamislite se ... Pred vami je še celo življenje in zakaj bi bili prav vi tisti, ki bi svinjali po našem edinem planetu? Saj boste vendar ves čas živeli v njem ...

Bo septembra umrl Najdi.si?

zvone.stor@amis.net (Zvone) — Tue, 20 Jul 2010 20:36:00 +0100

Najdi.si je imel lani aprila 602.985 obiskovalcev, 14 mesecev kasneje pa 453.729. V tem času so izgubili četrtino obiskovalcev in, če bo šlo tako naprej, se bo septembra prvič zgodilo, da bo nacionalka prehitela Najdi.Zakaj prav septembra?Poglejte lestvico obiskanosti spletnih strani MOSS (www.moss-soz.si) in boste videli, da je samo nacionalka v tem mesecu povečala obisk. Razlog je seveda nogometno prvenstvo. Najdi.si je v juniju izgubil 7,2 odstotka obiska. In ker je septembra na vrsti košarka, je prav mogoče, da se ponovijo junijska razmerja in na vrhu lestvice se bosta znašli obe televiziji.Saj ne, da privoščim Najdi.si, da zdrsne na skromno tretje mesto, v bistvu bi iskalnik raje videl na vrhu in obe televiziji pod njim, a dejstvo je, da Najdi ni več v najboljši kondiciji.Če boste gledali lestvico obiskanosti, poiščite na 76. mestu Matkurjo (mesečni doseg 30.885 obiskovalcev), ali pa na žalostnem 104. mestu Slowwwenia.com (10.627 obiskovalcev) in vam bo jasno, da spletni zvezdniški sijaj ni večen.Aja, kaj se niso pri vseh teh straneh spremenili skrbniki?!
P.S.Poglejte na www.pogodak.com in se sprehodite po balkanskih različicah najdi. Povsod boste našli opozorilo, da s 1.9.2010 prenehajo delovati. Škoda ...

Ko te srbi nos

zvone.stor@amis.net (Zvone) — Fri, 16 Jul 2010 13:51:00 +0100

Živo si predstavljam, kako se kaj podobnega dogaja v slovenskem parlamentu. Res mi je všeč ta tip ...

Vrnil sem se iz prihodnosti

zvone.stor@amis.net (Zvone) — Sat, 10 Jul 2010 17:27:00 +0100

Starejši kot sem, težje prenašam vrnitve. Letošnji Imagine cup je bil že moj peti in povem vam, da tako dobrih projektov še ni bilo. Nekaj rešitev je bilo res tako futurističnih, da je marsikomu jemalo dih.
Vse skupaj se je začelo (vsaj zame) leta 2005, ko sem na pol v šali pomislil, da bi šel s slovensko ekipo na finale Imagine cup v Indijo. Ni bila šala, postala je začetek nečesa, kar me je/bo zaznamovalo za celo življenje. Bilo je nepozabno, barvito, adrenalinsko ... Takrat smo se vsi navduševali nad množičnostjo tekmovanja, a to je bil šele začetek. Indija mi bo ostala v spominu po izjemno ostrih varnostnih ukrepih in po lokacijah, ki niso iz našega planeta. Indija je, kot bi Las Vegasu vzeli elektriko in ga razmnožili po celem kontinentu. Indijci so se za Imagine cup še posebej potrudili, gostitelj tekmovanja pa je bil kar minister za znanost in tehnologijo osebno (predstavljajte si, kaj pomeni biti minister v deželi z milijardo ljudi). V spominu mi bo ostala pikantna hrana, lepe Indijke (občudovali smo jih od daleč, ker nas med domačine niso spustili) in fantastične spontane improvizacije organizatorjev (se spomnim, ko je pri zadnjem kosilu zmanjkalo miz in so tistih nekaj mizic enostavno odnesli, vsakemu pa pod rit porinili vzglavnik in smo jedli na tleh - bilo je noro dobro in veliko smeha).
Koreja se je leto kasneje izkazala po gostoljubju. Vsaka ekipa je dobila svojega prostovoljca, ki je imel "čarobno paličico" in je zrihtal vse, kar smo si zaželeli. Res vse (zadnje dni so ga naši fantje preizkušali, pa jim je na koncu zmanjkalo idej)! Gostitelj je bil župan Seula, nastanil nas je v najboljši (ampak res najboljši!) hotel v mestu (to je bil tudi najdražji hotel v katerem sem kdajkoli bival - nočitev brez zajtrka je stala 1200 dolarjev) in dali so nam najboljšo hrano, kar je premorejo. In to full service 24 ur na dan! Zavedali so se, da bi imeli Evropejci pač sredi noči kosilo in čez dan večerjo. Koreja ni tako pisana dežela, kot Indija, tudi ljudje so bolj zaprti, zatopljeni v svoje misli in nič druga se ne morete z njimi pogovarjati, kot o biznisu. Zaslužijo trikrat več, kot v Evropi, je pa tudi življenje pri njih nerazumno drago (banane prodajajo po tretjinah, ker so cele predrage). Takrat sem mislil, da je Imagine cup dosegel vrhunec ...
Sledil je Pariz. Zaradi francoske nonšalantnosti mi je bilo kar malo nerodno, da sem Evropejec. Pariz je bil najslabši Imagine cup doslej. Ni dovolj, da ti dajo hotel srednje kategorije s pogledom na Eifflov stolp (tisti, ki ste bili v Parizu, veste, da ima tak pogled skoraj vsak hotel), pa tudi prizorišče tekmovanja v Louvrovih katakombah ni bilo tako zanimivo, da bi popravilo vtis (čeprav, sprehod po podzemlju je bil doživetje, ki ga le redki skusijo). Aja, še to ... V Parizu so kar deževale zgodbice o tem, kako so cariniki zavrnili katero od ekip, nekaterim so celo razstreljevali prototipne izdelke, tretje pa so kar organizatorji sami poslali domov, ker so imeli preveč "nevarne" projekte. Hja, pa še našo ekipo so okradli ... Eh ... Če se bomo Evropejci tako obnašali, nas noben na svetu ne bo maral.
V Egiptu 2009 nas je pričakala Sonja Mubarak, predsednikova žena, in nam pripravila neverjetno bogato tekmovanje - bogato v vseh ozirih. Lokacija pod piramidami je bila neponovljiva. Mislim, da na svetu ni lokacije, ki bi lahko premagala Egipt! Nepozabna kombinacija preteklosti in prihodnosti, piramide za katere sem začel verjeti, da morda res niso iz našega planeta (če bi jih videli osvetljene iz strani, kamor turisti ne smejo, bi se strinjali z mano). Egipt sem pred tem že enkrat videl, a niti približno ne tako. Nekaj pa vendarle moram dodati. Lani smo se bali prašičje gripe. Varnostni ukrepi so bili strogi, zelo strogi. Letos sem izvedel, da je srbska ekipa prinesla gripo domov, ker so se preveč družili z Mehičani. Škoda, vendar to ne popravi odličnega vtisa iz Egipta.
Če ne bi bilo gripe, bi bil Imagine cup 2010 v Mehiki, tako pa si je organizacijo priborila Vzhodna Evropa - zmagala je 200-letnica Frederica Chopina. Varšava je bila dostojen organizator. Čeprav v EU, so z veliko milejšimi carinskimi ukrepi (kljub vsemu 9 ekip niso spustili noter) le speljali soliden Imagine cup. Zgodilo se je prvič, da so poskusili združiti vrh ministrov za šolstvo in rektorje vseh svetovnih univerz (iz Slovenije ni bilo nikogar), pripeljali so nekaj gospodarstvenikov (predstavnikov firm iz Silicijeve doline je bilo precej - tudi takih, ki so se razkrili) in, seveda, gostili so najboljše študente na svetu: 325.000 jih je sodelovalo v predtekmovanjih, 400 se jih je uspelo uvrstiti v finale. Varšavo bi po organizaciji postavil pred Indijo in vsekakor pred Pariz, v spominu pa nam bo ostala, ker je to prvi poskus, da Imagine ucp postane gibanje. Kako tudi ne, ko pa tekmujejo mladi, ki bodo čez deset let vodili naš svet. Upam si staviti, da sem minuli teden srečal vsaj 100 bodočih direktorjev multinacionalk.
V minulih dneh sem si uspel ogledati nekaj projektov, ki zagotovo niso iz našega časa, ki nakazujejo pot po kateri se bo razvijal svet, ki odpirajo vrata na področja o katerih doslej nisem vedel nič, ali pa zelo malo ... Družiti se teden dni z mladimi iz celega sveta, se čuditi njihovim idejam in delujočim projektom, jap, tega ne srečate nikjer drugje.
Vesel sem, da sem lahko letos od blizu spremljal zgodbe štirih zagretih članov slovenske ekipe Medtime, še bolj zagret in čustven je bil mentor, letos je prišla na razglasitev tudi predstavnica slovenskega Microsofta (to je bilo privč, da so si od blizu ogledali tekmovanje, kamor vsako leto pošiljajo ekipe študentov - seveda, če odmislim Oliverja, ki skrbi za akademski program) in bilo nas je še nekaj, ki bomo v prihajajoči sezoni širili glas o nenavadnem potovanju v prihodnost.
Vesel bom vsakega, ki me bo danes, jutri, v naslednjih mesecih pocukal za rokav in me vprašal za nasvet, kako bi lahko postal del te zgodbe. Verjemite mi, da se je v petih letih nabralo precej materiala, zgodbic in nasvetov, ki jih z veseljem delim z vami (tudi takih, kako pretentati sodnike).
Išče se torej nova slovenska ekipa za Imagine cup 2011 v New Yorku. Aja, gostiteljica bo Michelle Obama.

Diorama

zvone.stor@amis.net (Zvone) — Wed, 7 Jul 2010 11:45:00 +0100

Evo primer diorame narejene z Olympusom PL1, z objektivom 9-18 mm (zelo navdušen!) in iz 26. nadstropja hotela Novotel v samem središču Varšave. Slika ni obdelana, brez uporabe kakršnihkoli efektov, le opcija "diorama" je vključena na aparatu.
Finta!

Olympus PEN

zvone.stor@amis.net (Zvone) — Mon, 5 Jul 2010 20:38:00 +0100

Opremil sem se z novim fotoaparatom Olympus PL1. Gre za aparat, ki je velik, kot običajen kompaktnež, lahko pa menjujete objektive, kar ga uvršča v razred SLR. Tipalo ima 12 milijonov točk in je nekajkrat večje od tistega pri kompaktnih konkurentih, a vseeno manjše, kot pri profesionalnih FF SLR (karkoli že to pomeni). Iskal sem namreč aparat, ki mi bo dal dovolj fotografske svobode, hkrati pa bo majhen, da ga bom lahko nosil v žepu (no, tudi malo večji žep pride v poštev). Aparat uporabljam dva dni, zato bo moja ocena precej površna, a cel dan me že muči, da nekaj napišem. In evo ...
Baterija je precej slaba in potem, ko se prižge rdeča lučka, lahko naredite 10, morda 20 posnetkov in konec. Sicer pomaga, če pol ure počakate (uspelo mi je narediti še tri posnetke), a takoj, ko pridem domov, si naročim rezervo.
Slab je tudi pokrovček pod katerim se skriva baterija in pomnilniška kartica. Škoda, da je tako plastično krhek. In, zakaj pri vragu so naredili režo za kartico v delu, kjer s prsti težko pridete zraven (če imate dolge nohte, morda te pomanjkljivosti niti opazilie ne boste).
Škoda, da pokrovček objektiva ni privezan z vrvico. Saj vem, da to ni mogoče, a vseeno sem tega vajen iz sveta kompaktnežev. Me je strah, da bom kdaj pokrovček zgubil (moral se bom navaditi na bolj "profesionalen" pristop - profesionalci nič ne izgubijo).
To bi bile zaenkrat glavne slabosti, ki sem jih opazil, zato pa me toliko bolj navdušujejo dobre.
Aparat se hitro vklopi. Res hitro in ga lahko po vsaki seriji slik brez skrbi ugasnete, ker boste v sekundi ali dveh pripravljeni na slikanje.
Ker je tipalo bistveno večje, kot pri kompaktnih, so slike v slabših svetlobnih pogojih bistveno boljše od kateregakoli kompaktneža (še posebej, če ste tak amater, kot jaz).
Menjavanje objektivov je sicer tečno, vendar pa so učinki neprimerljivi s katerimkoli kompaktnežem. Olympus mi je za spremljanje Imagine cupa celo posodil objektiv 9 - 18 mm in mi vsadil črva, da brez tega ne morem več živeti. V Sloveniji me čaka še fish eye za 160 evrov in kot kaže bom moral malo prevetriti svoj proračun, da najdem prostor za serijo objektivov, ki jih že imam nagledane (celo en teleskop sem našel za zmerno ceno 110 evrov, kamor lahko pritrdim aparat in slikam luno - ali pa sosedo hihihi ...).
Vgrajena bliskavica je sicer za prvo silo v redu, slike bodo prav takšne, kot pri kompaktnežih (preosvetljene s temnim ozadjem), kar pomeni, da bom ob priliki moral razmisliti tudi o nakupu solidnega fleša. Sicer lahko slikate tudi brez fleša, slike so zelo solidne, in fleš zagotovo še ni na seznamu opreme, ki jo bom nabavil.
Za pokušino prilagam nekaj posnetkov narejenih z art filtrom Zrnata slika. Ta mi je najbolj všeč. Res mi je všeč.

Obraz zmagovalca se pozna po porazu

zvone.stor@amis.net (Zvone) — Mon, 5 Jul 2010 10:23:00 +0100

Tole bom napisal sem, na svoj blog. Namenoma. Povezano pa je s tekmovanjem Imagine cup, ki ga pravkar spremljam od blizu iz Varšave.
Pogovarjal sem se s kar nekaj ljudmi iz celega sveta in vsi imajo isti problem, ki je značilen sao za tranzicijske države, zahod in vzhod pa se čudijo, o čem mi to govorimo.
No, nadaljujem kasneje ...

Plačam 2000 evrov na mesec za dvosobno stanovanje!

zvone.stor@amis.net (Zvone) — Mon, 21 Jun 2010 17:53:00 +0100

Naslov ne velja zame, pač pa za vas. In še veseli boste, če bi lahko plačali "samo" 2k evrov! Če boste brali do konca, vam bom dokazal, da to sploh ni visoka cena in, da ste jo že ničkolikokrat bili pripravljeni plačati.
Izračun je tak ...
V Mariboru imamo parkirno hišo v neposredni bližini bolnice. Hiša je cel dan skoraj nabito polna. Izračunal sem, da je povprečna vrednost parkirne ure 0,80 evra. Če poenostavim in rečem, da je parkirno mest zasedeno 10 ur na dan, 30 dni na mesec, potem lastnik parkirnega mesta zasluži 0,80 x 10 x 30 = 240 evrov na mesec in to za vsega 6 kvadratnih metrov, koliko je veliko parkirno mesto.
Zavedam se, da je gornji račun močno poenostavljen, a cena kvadratnega metra parkirišča je 40 evrov na mesec, 480 evrov na leto, ali 9600 evrov na 20 let (tu dobimo primerjavo s ceno stanovanjskega kvadratnega metra).
Zakaj potem sploh še zidamo stanovanja, ko pa so parkirišča veliko bolj donosna, ključno vprašanje pa je: ali so garažne hiše predrage ali pa stanovanja prepoceni?
Proda kdo kakšno garažo?!

Se je Hadu zmešalo?!

zvone.stor@amis.net (Zvone) — Sat, 19 Jun 2010 13:37:00 +0100

Sem razmišljal, da bi napisal na Hadov blog, pa ne vem, zakaj tega nisem naredil. Hm ... Še posebej, ker me je pred minuto kar izstrelilo iz stola, ko sem videl, kako se Roni hvali s svojimi zlatimi karticami in celo objavlja slike teh kartic.
Hehehe, če mislite, da je bil tako naiven, da boste iz slike razbrali številke, se motite. Had je prebrisano izbrisal zadnje številke, ravno tiste številke, ki so objavljene na računu, ko greste v trgovino, na črpalko ... Če bi izbrisal prve številke, bi razumel, ampak zadnje???
Torej, Had ... Si kdaj pomislil, da bi lahko nekdo iz računa, ki ga boš odvrgel v smeti in iz slike na tvojem blogu sestavil kompletno številko (morda eno ali dve bo moral uganiti, kar pa tistim, ki poznajo modul izračunavanja kontrolne številke ne bo težko)?
Eh, tako je če si mlad in ...
Evo, tu je originalni Hadov zapis:
http://www.had.si/blog/2010/06/09/zlate-kartice-american-express-mastercard-maestro/
P.S.Mimogrede: Had, pošiljam ti lepe pozdrave. Če slike ne boš hitro umaknil, ti bom morda pozdrave pošiljal iz kakšne eksotične destinacije, pod palmo, s kokosom v roki in kakšno čokoladno lepotičko v objemu.

Lepši ljudje so v slabših hotelih

zvone.stor@amis.net (Zvone) — Thu, 17 Jun 2010 10:47:00 +0100

Evo, odkril sem povezavo med hoteli s 5 zvezdicami in človeško lepoto. Če boste tudi vi pozorni, me zanima, ali boste opazili podobno.
Za kaj gre?
Predstavljajte si možakarja na vodilni funkciji v podjetju, ki ves čas presedi v pisarni, na sestankih, na pogovorih s poslovnimi partnerji. Takemu tipu je pomembno, da ima zlikano srajco, kravato, ki paše k obleki, da je postrižen na 4 milimetre in, da nima črnega za nohti (no, kako bi tudi imel, ko pa nič takega ne dela - tudi doma ne, ker ves prosti in preostali čas nameni službi, karieri). Kakšen hotel si privošči tak zavaljeni poslovnež (trebušček je obvezna oprema vsake pisarniške funkcije)? Jasno, takega s petimi zvezdicami! Zato so v najboljših hotelih tipi s trebuhi, plešami, očali in belo poltjo, ker jih pač žene prisilijo v to, da si enkrat na leto vzamejo teden ali dva časa in pozabijo na službo. No, vsaj delajo se, da so pozabili.
Zdaj pa si na drugi strani predstavljajte tipa, ki po koncu šihta oddrvi domov, se popoldan rekreira, igra s kolegi nogomet, redno obiskuje fitnes, skrbi za svoje telo, kolesari, plava, planinari. Takim služba in kariera ne pomenita veliko. Zdrav duh v zdravem telesu! In kakšen hotel si lahko taki tipi privoščijo? Takega s tremi zvezdicami, ker za več nimajo denarja ali pa jim ga je škoda, ker bi si za razliko lahko kupili boljše ščitnike za na kolo.
Iz tega sem izpeljal teorijo, da so boljši tipi v slabših hotelih.
Kaj pa ženske?
Tu pa je ravno obratno.
Če se tip posveča karieri, ima običajno veliko denarja, žena pa veliko časa, da skrbi za svoj mladosten videz. Kofetka s kolegicami, uporablja najnovejše preparate proti celulitu, redno obiskuje solarij, kozmetičarko, frizerja, tudi oblekce pazljivo izbira, take po najnovejši modi ... Ni redko, da za gospodinjske stvari skrbijo hišne pomočnice ali pa vsaj tašče. Jasno, saj ima mož veliko denarja.
Žena tipa, ki builda in kolesari naokoli, mora običajno sama skrbeti za hišo, za otroke (postavnejši tipi so običajno tudi poskočnejši in trosijo semena daleč naokoli, pa jih zato bremenijo alimentacije), služba jo ubija, ker nekako pač morajo plačati položnice ... Taka žena si ne more privoščiti dolgih nohtov, ker so nepraktični pri pranju in pomivanju posode. Frizure ne more imeti ekstravagantne, pač pa praktične, da je lasje ne motijo med pomivanjem tal, in da koliko-toliko izgleda v službi. Prav tako ne more obleči finih cotk, ker bi ji jih še isti dan otroci zapacali z umazanimi rokami, pa tudi v omari nima več prostora, ko pa je vse polno cunj in krp za čiščenje. Še na dopust, ko gre cela familija, gredo običajno v apartma, da sami kuhajo, da čim ceneje pridejo skozi. Taki ženski je hotel s tremi zvezdicami več kot dovolj, ker bi za preostanek denarja raje prebelila sobo, ki že 20 let ni videla sveže barve. Ženi atletskega tipa je malo mar, če ima mišelinke okoli bokov, važno je, da imajo WC ščiščen z varikino.
Kaj imamo?
Imamo zavaljene tipe s seksi ženami v odličnih hotelih in imamo atletske tipe z zavaljenimi ženami v hotelih nizke kategorije.
Najprej: seksi žene in atletski tipi kar silijo drug k drugem. Tudi zavaljene žene bi bile raje z zavaljenimi tipi, da bi tudi same postale seksi. Po drugi strani pa se seksi žene zavedajo, da ne morejo živeti z atletskimi tipi, ker bi čez čas tudi same postale zavaljene, zavaljenim tipom pa je malo mar za seksi in zavaljene žene, ker itak ves čas mislijo, kako bodo v podjetju vpeljali nov režim dela.
Hud problem, kajne ...
Za konec pa še ključno vprašanje: "šta je hteo pesnik, da kaže"?
Še naprej bom hodil v najboljše hotele, ker je tam konkurenca najmanjša.