Benjamin Verbič: Dancem je všeč balkanska živahnost

Nasmejan je prišel v preddverje hotela, povabil na kavo. Benjamin Verbič se z nogometaši Köbenhavna pripravlja v avstrijski Radgoni. Bližina domovine mu očitno dobro dene. Na prijateljskih tekmah proti beograjskemu Partizanu in graškemu Sturmu se je vpisal med strelce. "Začel sem tretjo leto s Köbenhavnom. Doslej sem se navajal, privajal na sistem, to leto pa bo odločilno, če želim narediti korak naprej. Med premorom sem se dobro pripravil, super se počutim in to se na prijateljskih tekmah že pozna," je pogovor za Večer začel 23-letnik.
Je dober začetek toliko bolj dobrodošel, ker ste spomladi imeli težave s poškodbami, se selili na relaciji igrišče-klop-tribuna?
"Vsekakor. Težko se je bilo vrniti. S trenerjem sva se dogovorila, da na poletne priprave pridem pripravljen. Upošteval sem ga in zdaj mu skušam vračati z dobrimi igrami."
Ste zdravi? Prišepali ste na pogovor.
"Na treningu sem dobil 'tatu' od kolega Uroša Matića (pokaže na odrgnino pod desnim kolenom, op. a.), a ni nič hujšega. Moram potrkati, vse je v redu, poškodbi gležnja in prepone sta pozdravljeni."
Drugič zapored ste osvojili dvojno krono na Danskem, uvrstili ste se med najboljših 16 v evropski ligi.
"Sezona je bila sanjska. Uspelo nam je vse, kar smo si zadali. Tudi največji cilj smo uresničili. Uvrstili smo se v skupinski del lige prvakov. Bilo je super, a, če pogledam sebe, bi lahko dal delček več."
Vam ustreza, da tretjo sezono zapored sodelujete s trenerjem Stalejem Solbakknom?
"V veselje mi je delati z njim. Pove, kaj hoče, ni zahrbten. Če ne igraš, ti pove, zakaj te je dal ven. Dokler on spoštuje mene, tudi jaz spoštujem njega. Sicer sva imela nekaj nesoglasij, ker me je postavil na desno stran napada in ne na levo, ki mi bolj ustreza, a za ekipo moraš včasih potrpeti, se prilagoditi."
Se skandinavski nogomet občutno razlikuje od našega?
"Precej drugače je. Proti Köbenhavnu se ekipe zaprejo, prostora ni, vsi so zelo agresivni, tempo je višji. Tehnično in taktično tudi slovenska liga ni slaba, a okolje, stadioni, kamere delajo razliko. S tako podporo igralci dobijo dodaten zagon."
Čeprav se tekmeci zaprejo, vam ne morejo do živega. Sezono ste končali z 22 točkami prednosti pred podprvakom Bröndbyjem.
"Bili smo res dominantni. V tej sezoni bo težje. Ogrodje je sicer ostalo, so pa šli nekateri pomembni igralci. Ostali smo brez dveh kapetanov, liderjev. Thomas Delaney je šel v Werder Bremen, zdaj mu je sledil še Ludwig Augustinsson. Največ delamo za komunikacijo. Igralci smo zbrani z vseh vetrov, moramo se še ujeti."
Kaj ste odnesli iz lige prvakov?
"Vsak nogometaš si želi lige prvakov. Dobil sem priložnost in jo izkoristil. Devet točk smo osvojili, malo je zmanjkalo za drugo mesto in osmino finala. Čeprav skupina ni bila najbolj atraktivna, je bila težka. Prva tekma je bila v Portu. Vzdušje na tribunah, himna lige prvakov pred tekmo ... Res je bilo lepo. Na igrišču pa se hitro pozna, da je igra na višji ravni. Stoodstoten moraš biti, če ne želiš prejeti zadetka. Zelo lepa izkušnja, ki bi jo rad ponovil tudi letos."
Stereotipno veljajo Danci za bolj zadržane, hladne ljudi. Znajo proslavljati uspehe?
"Znajo! So zadržani, a se znajo sprostiti, ko kamere ugasnejo. Je pa v ekipi kar nekaj balkanskega pridiha. Dvignili smo vzdušje. (Smeh.)"
Kako pa kombinacija skandinavske resnosti in balkanskega šarma deluje na igrišču?
"Dobro. Trenerju je všeč moja živahnost. Sicer ni bil najbolj zadovoljen, ko sem v prvi sezoni že na četrti evropski tekmi dobil rdeči karton, a mi je dejal, naj zadržim to agresivnost. Seveda v meji normale."
S sodniki še debatirate? Znali ste jim zabrusiti kakšno krepko.
"Popravil sem se. S klubskim psihologom sva se pogovorila o tem. Osredotočiti se moraš nase, sodnik pa ima vedno prav. Saj včasih, ko te sodnik res razjezi, izbruhneš, ne skočiš pa za vsako malenkost. V zadnji sezoni sem dobil le en karton zaradi ugovarjanja. Izboljšujem se. (Smeh.)"
Na pokalu konfederacij so preizkusili videoasistenco sodnikom. So vam všeč te novosti?
"Morda so odločitve bolj pravične, a čar nogometa bi se izgubil, če bi po vsaki akciji prekinjali igro in gledali posnetke. Tudi naš predsednik, predsednik Uefe, je rekel, da nogomet s tem izgublja čar. Napake so sestavni del športa. Po tekmi je malo jeze, kakšna odločitev se nekaj dni vleče po medijih ... Saj brez tega vi ne bi imeli kaj pisati. (Smeh.)"
Prihodnji teden boste odpotovali na Slovaško. V kvalifikacijah boste igrali z Žilino. Glede na Uefin klubski koeficient ste dobili najtežjega nasprotnika.
"Odkar sem v klubu, še nikoli nismo dobili tako težkega nasprotnika v prvem krogu. Prva tekma bo na umetni travi, kjer so Slovaki zelo dobri. A če hočeš v ligo prvakov, moraš premagati vsakega. V tretjem in četrtem krogu bodo nasprotniki še močnejši."
Marko Šuler je dejal, da se na otvoritveni tekmi sezone še ne razkrijejo vsa orožja. Razmišljate podobno?
"Ta izjava mi ni najbolj všeč. Nič ne bomo skrivali. Če bomo vodili z 2:0, bomo iskali tretji gol. Že na prvi tekmi moraš pokazati, kaj znaš."
V četrtem krogu se lahko srečate z Mariborom.
"Šele v četrtem? Lepo. No, če se to zgodi, bomo mi šli v ligo prvakov, oni pa v evropsko ligo. Saj je to dovolj za njih. (Smeh.)"
V Ljudskem vrtu torej ne bi bilo prostora za kakšne posebne emocije?
"Bilo bi čustveno, seveda. Bil sem blizu prestopa v Maribor, veliko prijateljev imam tam."
Zakaj se prestop v Maribor ni uresničil?
"Ponudbo sem dobil pozimi 2014. Želel sem iti, a se Celje ni strinjalo s pogoji prestopa. Počakal sem, ponudba Maribora je ostala, a dal sem prednost tujini. Zlatku Zahoviču sem to povedal in razumel je."
Ne le s klubom, tudi z reprezentanco boste obiskali Slovaško. Jeseni boste gostovali v Trnavi.
"Reprezentanca je v mislih, prijatelji me pogosto spomnijo na njo. Tudi če sediš na klopi, je poseben občutek, ko zastopaš svojo državo. Ja, lepo bi bilo, da zdaj zmagam na Slovaškem in to ponovim še septembra."
S soigralcem, Slovakom Janom Gregušem, udarita kakšen interni reprezentančni dvoboj?
"Ja, pred vsako tekmo se 'paliva'. (Smeh.)"
Komu kaže bolje?
"Za zdaj nam. Dobili smo prvo tekmo, zdaj so oni na vrsti, a jim tega ne bomo kar tako pustili."
Dobili smo občutek, da je reprezentanca najbolje funkcionirala, ko je bila v ozadju neka motnja. Jeseni se je veliko govorilo o odpovedi Kevina Kampla, spomladi je slaba predstava na Škotskem povlekla rep do Malte.
"Ne vem, če to ravno potrebujemo. Poskušamo se čim manj obremenjevati z okolico. O Kevinu smo imeli le en sestanek, drugače pa smo to zadevo pozabili. Navzven je res videti, da potrebujemo distrakcijo, a ni tako. Vedno želimo dati največ. Škotska je bila črna pika, drugače pa nam je dobro uspevalo."
Se je zgodil prevelik cirkus ob razkritju, da je selektor v reprezentanco povabil zakonca Rupert, ki pomagata z energijskimi čiščenji in drugimi alternativnimi metodami?
"Nihče ni nikogar v nič silil. Vsak je poskusil in vsak se lahko sam odloči, ali se bo teh stvari posluževal. Meni osebno ne pomagajo, nekateri pa radi hodijo k njima."
Celje po odhodu ukrajinskih vlagateljev začenja novo zgodbo s precej manjšim proračunom. Vas skrbi, kaj se dogaja z vašim bivšim klubom?
"Nekateri ljudje so Celje izkoristili za svoje namene. Vsaj videti je bilo tako. Ti Ukrajinci ... To je bilo smešno! Želim si, da se stvari umirijo in da Celje ostane klub, ki dela z mladimi igralci. Tako kot smo delali mi. Verjamem, da bosta trener Tomaž Petrovič in športni direktor Jani Žilnik tudi z manjšim proračunom naredila rezultat."
Ko ste odšli iz Celja, ste o Köbenhavnu govorili kot o odlični odskočni deski za večje klube. To še vedno drži?
"Upam. Moji cilji so višji. V dveh letih se je ekipa korenito spremenila, klub prodaja igralce naprej, jim omogoči boljše kariere. S trenerjem sem dogovorjen, da me bo, če dobim dobro ponudbo, spustil. Zdaj je vse na meni. Ta sezona bo odločilna."
Ste že v tem prestopnem roku dobili kakšno ponudbo?
"Bilo je nekaj povpraševanja, kar je razumljivo, saj je za nami fantastična sezona. Je pa trener mojemu agentu zabičal, da me letos še ne spusti, ker bi bil lahko v prejšnji sezoni pokazal več. Eno leto bom še ostal, ker je to najbolje zame."